jaka.jpg
Veliko te odvržene hrane je še vedno primerne za uživanje, saj so strokovnjaki ocenili, da bi smela biti letna količina tako imenovanih nujnih živilskih odpadkov trikrat manjša, kot jo ustvarjamo. Gospodinjstva naj bi k omenjenim 180 kilogramom prispevala okoli 42 odstotkov, torej okoli 76 kilogramov odvržene hrane, preostalo je breme restavracij, trgovin, vrtcev, šol in drugih ustanov, ki ponujajo obroke. Toda nanje po besedah Jake Kranjca iz društva Ekologi brez meja ne smemo valiti glavne krivde, saj je ključna težava stroga evropska zakonodaja s področja varovanja zdravja. »Tako so nekatera živila, kot so na primer testenine, pa čeprav je z njimi še vse v redu, po koncu roka uporabe nedotakljiva, lahko jih samo še uničimo,« je podal primer. Kljub strogi regulativi so se našli posamezniki in ideje, kako lahko hrana, ki je še povsem dobra, najde boljše mesto, kot je deponija ali sežigalnica. Ekologi brez meja pozdravljajo projekt celjskega Lions kluba Mozaik, ki hrano, ki bi jo Mercator konec dneva zavrgel, s pomočjo prostovoljcev predaja brezdomcem v celjskem zavetišču.

Koliko hrane ostane neprodane

»Življenjske razmere so se tako zaostrile, da se resnično srečujemo že z lakoto. V glavnem je ta težava povezana z izgubo številnih delovnih mest,« je povedala o pobudi za projekt zdravnica Miljana Žitko Mastnak, prva dama Lions kluba Celje Mozaik, in poudarila velik premik, ki je bil z njim storjen: »To, da so v trgovskih centrih naredili ta premik in so

miljana.jpg
neprodano hrano, ki bi jo sicer po zdajšnjih pravilih morali zavreči, zdaj pa jo varno predajo naprej lionsom za dogovorjeno donacijo, je zelo markanten napredek. Markanten tudi glede spoznanja (sedaj mesečno merljivega), koliko hrane jim zvečer ostane neprodane.«

Trgovci se vse bolj ogrevajo za idejo

Projekt dostave Mercatorjeve tople hrane, kruha, slaščic, sadja in zelenjave brezdomcem in drugim pomoči potrebnim je bil zastavljen kot trimesečni pilotni projekt, končuje pa se te dni. Želja vseh vključenih je, da nadaljujejo. »O razširitvi projekta se pogovarjamo tudi z drugimi trgovci, zanimanje so pokazali tudi peki z ostankom kruha, restavracije v hotelih, ki pripravljajo gotove obroke ...« je o širitvi spregovorila Lorena Hus (na fotografiji spodaj), mag. farm., specialistka sanitarne kemije, članica Lions kluba Celje Mozaik. Zanimivo je, da je količina živil zadnje tri mesece v Mercatorju zelo variirala, kot je povedala Husova, pa se je vztrajno zmanjševala, kar gre pripisati bolj gospodarnemu ravnanju z nabavo in pripravo gotovih živil.

lorena.jpg
Premik miselnosti

Objava projekta Lions kluba v televizijski oddaji Tednik je sprožila val pohval. »Po oddaji se je zavedanje o veliki smiselnosti tega, kar počnemo, izredno povečalo, vsak dan naletimo na izredno odobravanje okolice. Kaže, da smo začeli premike v miselnosti glede presežne hrane,« je dejala Žitko-Mastnakova, ki je izredno ponosna na to, da je del tako inovativnega projekta, Husova pa je dodala, da v svoji 15-letni pripadnosti Lions klubu še ob nobenem dosedanjem projektu ni čutila tolikšnega osebnega zadovoljstva in sreče.

Podarjeni vegetarijanski obroki

Humanitarno društvo Hrana za življenje je slovenska različica mednarodne vegetarijanske humanitarne organizacije Food for Life Global, ki jo je leta 1974 ustanovil indijski modrec Šrila Prabhupada. Spodbudil je svoje učence, naj ne dovolijo, da bi v krogu petnajstih kilometrov okoli njihovega doma kdor koli stradal. Slovenska enota deluje že več kot 20 let in kot priznavajo, imajo danes več dela kot ob ustanovitvi pred dvema desetletjema. Njihovo redno dostavljanje toplih večerij brezdomcem na Poljanski, varnim hišam in materinskem domu se je začelo že leta 2008, ko se je odprla vegetarijanska samopostrežna restavracija Govinda's. Ta je postala njihov največji donator, saj jim že od odprtja ponuja možnost, da delijo hrano, ki jim

uros.jpg
ostane. V zadnjih petih letih niso našli dodatnih partnerjev, ki bi to dobrodelno gesto razširili. »Zanimanje se prebuja, vendar podjetja 'morajo oziroma želijo slediti ekonomskim in higienskim standardom', zato je težje dobiti to, kar želimo. Iz več razlogov delimo rastlinsko hrano in v našem primeru je še težje pridobiti takega partnerja za dolgoročno sodelovanje,« je povedal Uroš Colja, koordinator društva Hrana za življenje, sestavljenega iz prostovoljcev, ki vlagajo svoj čas in tudi prevozne stroške. Njihovi bolj znani projekti so še Veseli piškotki, s katerim domače kokosove piškote delijo po materinskih domovih in varnih hišah, ter prehrambni paketi, ki jih pošiljajo socialno ogroženim družinam. Brez finančnih sredstev ni lahko, a jih dober občutek ob pomoči žene naprej. Pred kratkim je neka gospa društvu podarila 800 evrov. »Nismo niti vedeli, kdo je in zakaj. Za velike projekte to ni nič posebnega, za nas pa je to največja donacija v zadnjem letu in mi jo bomo podarili naprej,« je obljubil sogovornik.

Nemci si odvečno hrano izmenjujejo po

_139855869.jpg
 spletu

Podobne ideje razdeljevanja odvečne hrane, kot sta primera Mercatorja in restavracije Govinda's, so se zasejale po Evropi. Domiseln primer kroženja hrane brez administrativnih ovir je Nemčija s konceptom Foodsharing. Njegova ideja je preprosta: kdor ima hrano, za katero ve, da jo bo moral vreči stran, se prek posebne aplikacije na spletni strani http://foodsharing.de poveže z nekom, ki jo sprejme. »Ker se odpravljam na dopust, je treba jabolka porabiti, saj bodo čez tri tedne pokvarjena. Vesela sem, da jih bo nekdo vzel,« je dejala Sabine Deutscher, ki sodeluje v mreži Foodsharing. Njena sodelavka Heike Grammer ob tem dodaja, da posameznika ne sme biti sram, ker sprejme takšno hrano. Ne gre namreč za znamenje siromaštva, pač pa ozaveščenosti.

Ločite »porabiti do« in »uporabno najmanj do«?

Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja razloge za velike zaloge neprodane hrane vidi prav v kupcih. »V današnjem izobilju nam ni več zadosti ena znamka določene vrste hrane ali izdelka, ampak zahtevamo izbiro, na kar so se trgovci seveda odzvali. Tako imamo na policah velike količine podobnih izdelkov in enakih vrst hrane različnih proizvajalcev,« je dejal. Veliko dela nas čaka tudi na področju ozaveščanja, saj Kranjc opaža precej slabo poznavanje označb na izdelkih. »Nekateri izdelki nimajo označenega končnega roka trajanja (porabiti do), ampak minimalni rok uporabe (uporabno najmanj do), kar pa imajo mnogi ljudje žal še vedno za eno in isto,« je pojasnil Kranjc. In to je eden od vzrokov, zaradi katerih polnimo smetnjake z brezhibno hrano. Drugi je seveda nepremišljeno nakupovanje na zalogo.

Zavržemo hrano v vrednosti 500 evrov

Sogovornik iz Ekologov brez meja opozarja tudi na okoljski vidik. »Po nekaterih ocenah naj bi zavrgli kar tretjino hrane ali povedano drugače, povprečno slovensko gospodinjstvo letno zavrže hrano v vrednosti okoli 500 evrov. To je veliko breme tako za

sm.jpg
denarnice kot tudi za okolje. Sploh, če hrano odvržemo v zabojnik za mešane odpadke. S tem namreč mešane odpadke tako onesnažimo, da jih pozneje ni mogoče več enostavno pregledati in ločiti na uporabne surovine,« je pojasnil.

Tudi bogati jedo iz smetnjaka

Kako položaj rešujejo nekateri posamezniki? Jedo iz smetnjaka. Ne govorimo o brezdomcih oziroma ljudeh, ki si nakupa hrane ne morejo privoščiti. Gre za upornike sodobnemu prehranskemu kapitalizmu, med njimi so tudi premožni. Eden najbolj znanih je Britanec Tristram Stuart, avtor dveh knjig o problematiki zavržene hrane, ki že od najstniških let živi kot »freegan«, kar pomeni, da se prehranjuje s hrano, ki konča v smetnjakih. »Večina odpadka v bogatih državah izvira iz malomarnosti in razsipnosti, saj se zmrdujemo že nad sadjem in zelenjavo, ki ne izpolnjujeta lepotnih standardov,« je zapisal v svoji knjigi in izračunal, da bi s hrano, ki jo zavržejo trgovine, gospodinjstva in restavracije v Evropi, teoretično lahko preprečili lakoto milijarde ljudi. »Privesti je treba do sprememb. Kupujmo tisto, kar potrebujemo, in zaužijmo tisto, kar kupimo,« poudarja za nekatere čudaški, za druge revolucionarni Britanec. Podobno sporočajo tudi Združeni narodi. Bolj kot v povečevanje proizvodnje hrane se moramo usmerjati v zmanjšanje njenih izgub. In zmanjševanje brezna med izobiljem in pomanjkanjem, dodajamo mi.

Vir: Nika