Ljudje, ki so kronično jezni, bodo dvakrat prej doživeli srčni infarkt kot mirni in hladnokrvni. V študiji so dokazali celo, da lahko jezne ženske pričakujejo štirikrat večjo verjetnost za povečano koncentracijo holesterola v krvi in čezmerno telesno težo kot preostale, ki se s stresom soočajo mirneje. Temperamentni in nepotrpežljivi, ki jih hitro vse ujezi, pogosteje obolevajo tudi za nekaterimi drugimi boleznimi. Ko so jezni, navadno več jedo, pijejo in kadijo.

Jezo podpihuje stresni hormon, ki nadalje povečuje srčni ritem in zvišuje krvni tlak. Čezmerna količina takih hormonov lahko poškoduje ožilje in srce, zoža žile in jih v najslabšem primeru povsem zapre, kar vodi v srčni infarkt. Stresni hormoni ogrožajo tudi imunski sistem, ki varuje organizem pred vsiljivci okolja (okužbami, tumorji in podobno).

Če je torej besneti škodljivo, nič bolje pa ni čustva držati v sebi, kaj je zdrava alternativa? Odgovor se glasi: usmerjanje svojih čustev, pri čemer jih niti ne zakopljemo niti ne razpihujemo. Te veščine učijo organizirani treningi. Najbolj klasičen nasvet, ki ga dajejo, je umakniti se, prešteti do deset in se odpraviti na sprehod. To človeku daje nekaj minut za pomiritev in možnost, da z druge perspektive pogleda na konflikt.

Nekatere druge tehnike obvladovanja jeze pa pomagajo, da se jeza »preseli« iz srca v glavo – torej s čustvene ravni na intelektualno. Takole učijo:

1. Preučite sebe

Ko nas popade jeza, strokovnjaki svetujejo, da si postavimo štiri vprašanja. Je to pomembno? Je moja jeza primerna? Ali lahko na situacijo vplivam? Ali je vredno ukrepati? Odgovori pretvarjajo jezo v racionalno razmišljanje in takrat je vse spet pod nadzorom.

2. Preučite možnosti

Ko situacije pripelje do konflikta, je priporočljivo razmisliti o čustvenih alternativah in njihovih posledicah. Na primer: Kako se bo odzvala druga oseba, če jo prosim, naj mi prisluhne? Ali naj se posvetujem s prijateljem in poizvem, kako bi se on odzval? Razmišljanje o tem človeka pomiri, preusmeri pozornost z eksplozivnih čustev in mu daje novo perspektivo, s tem pa izhod v sili.

3. Zapisujte

Proces zapisovanja doseže, da uredimo svoje misli, da trezno razmislimo in pri tem uporabimo glavo, namesto da jo izgubimo.

4. Analizirajte dobre in slabe strani

Smiselno se je vprašati: Ali mi bo jeza kaj koristila? Naredimo lahko namreč tudi tako, da jeza preprosto mine, pri čemer je ne skladiščimo v sebi.

Če je jeza vsakodnevni spremljevalec in jo redno zbudi vsako čakanje v vrsti ali branje novic iz časopisja, je morda čas za obisk terapevta, ki lahko odkrije globlje vzroke in svetuje metode sproščanja. Med najbolj učinkovitimi so joga, meditacija, vaje globokega dihanja in opazovanje provocirajoče situacije v drugi luči.