Skoraj dnevno srečujemo vsakovrstne napotke za zdravo prehranjevanje. Neredko so si celo nasprotujoči in človeka puščajo v dvomih, kaj sploh je zdrava prehrana. Zato sem zbrala nekaj kratkih, a ključnih nasvetov, ki jim vaša zdrava pamet lahko prikima in ki vas zagotovo ne bodo pustili na cedilu.

1. Naravno
Izbirajmo med živili, ki jih lahko uživamo v njihovi naravni obliki (npr. sadje in zelenjava).

2. Polnovredno
Naša hrana naj bo nepredelana in takšna, ki ji ni bila nobena sestavina odvzeta. Zelo lep primer je kruh, ki je lahko iz bele, močno predelane in škodljive moke ali pa iz 100-odstotno polnovredne moke, kateri ni bilo nič odvzetega.

3. Bogato z hranili
Tu imamo v mislih, da pri izbiri živil dajemo prednost tistim, ki so bogata z encimi, vitamini, minerali, antioksidanti in drugimi fitohranili, kakor tudi z zdravimi ogljikovimi hidrati, zdravimi maščobami in zdravimi beljakovinami. Izogibajmo pa se živilom, pri katerih zaužijemo večinoma le prazne kalorije.

4. Rastlinska hrana

Hrana, ki vsebuje največ hranil in življenjske energije, je rastlinska hrana. Prispeva k našemu zdravju in dobremu počutju ter zdravju celega planeta.

_92359816.jpg

5. Ekološko
Ekološko pridelana hrana, ki pri predelavi ni bila obdelana s pesticidi, herbicidi in umetnimi gnojili, je s hranili bogata in ne obremenjuje organizma s toksičnimi ostanki.

6. Surovo
Dnevno zaužijmo čim več hrane v njeni sveži, surovi obliki. To so živila, ki jih zaužijemo v njihovi naravni obliki in niso bila podvržena toplotni obdelavi (pečenje, cvrtje, kuhanje, ipd.). To je hrana, ki je najbolj bogata s hranili kakor tudi z življenjsko energijo.

7. Lokalno
Zaužijmo čim več hrane, ki je predelana lokalno. Lokalna hrana je najbolj sveža, pobrana zrela in najmanj skladiščena.

8. Kislinsko-bazično ravnovesje
Pri prebavi hrane, ki jo zaužijemo, nastanejo bodisi bazični bodisi kisli ostanki. Kisli ostanki pomenijo breme za organizem in na dolgi rok lahko prispevajo k slabšanju našega zdravja. Za optimalno zdravje naj bo 60 do 80 odstotkov naše prehrane takšne, ki v našem telesu deluje bazično, medtem ko naj bo 20 do 40 odstotkov živil takšnih, ki delujejo kislo. Med temi se čim bolj izogibajmo živalskim beljakovinam.

9. Pestrost

V svoji prehrani poskrbimo za čim večjo pestrost. Izbiramo med različnimi vrstami zelenjave, sadja, semen, oreščkov, kalčkov, bazičnimi žiti in stročnicami, itd.

10. Če uživamo še tako zdravo hrano, moramo poskrbeti tudi za to, da se ne najemo preveč. S tem obremenimo svoja prebavila, prekomerno hranjenje pa lahko prispeva tudi k prekomernemu kopičenju kilogramov.

Več o svetovalki Karli Klander najdete tukaj