Davek na sladke pijače se bo glede na ta teden objavljeno vladno gradivo stekal v državni proračun. Minister za zdravje Tomaž Gantar, vrh stroke in zdravstvena blagajna so se, ko so takšno povišanje cen teh nezdravih pijač predlagali, nasprotno zavzeli, naj se ta denar nameni zdravstvu. Tik pred končno odločitvijo, kaj narediti s tem denarjem, je znova aktualna ideja, da bi ga namesto v proračun usmerili v preventivo ali zdravljenje.

Da bi denar vendarle namenili tja, kjer sladke pijače povzročajo škodo

Na ministrstvu za zdravje se v nasprotju s stališči ministrstva za finance, ki je imelo pri novi dajatvi glavno besedo, še vedno zavzemajo, da bi ta denar namenili preventivi. »Osnovno izhodišče našega predloga o dajatvi na sladke pijače je bilo, da bi del sredstev namenili za pokrivanje preventivnih programov, vendar se na ministrstvu za finance s tem niso strinjali. Še vedno menimo, da je naš predlog upravičen, še posebej, ker bi tako del sredstev iz dajatve namenil preventivi – za preprečevanje debelosti pri otrocih,« pravijo na ministrstvu za zdravje.

Na finančnem ministrstvu medtem menijo, da bi bila »namenska poraba« davka v nasprotju z načeli integralnega proračuna. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so prepričani, da takšni argumenti ne držijo vode, saj gre del državnega proračuna na primer že danes za investicije in preventivo v zdravstvu. Davek, ki naj bi na letni ravni prinesel 15 do 20 milijonov evrov, bi zdravstvu pomagal finančno, poleg tega pa bi bila namenska poraba teh sredstev bolj »vzgojna« od prelivanja v državni proračun. Kot pravijo na ZZZS, stane zdravljenje sladkornega bolnika v povprečju 4-krat do 5-krat več od zdravljenja preostalih bolnikov.

_122627166.jpg

Nov davek na sladkor in sladila naj bi zajel sadne in zelenjavne sokove, vode in druge pijače z dodanim sladkorjem in sladili, piva z nizko vsebnostjo alkohola, energijske pijače, čokoladno mleko, sirupe in praške za pripravo brezalkoholnih pijač. Davek naj bi znašal en evro na kilogram sladkorja, kar pomeni, da bi bil liter brezalkoholne pijače z običajno vsebnostjo sladkorja 100 gramov na liter obdavčen z desetimi centi. Davek naj bi dodali že obstoječemu DDV na brezalkoholne pijače, ki v trgovski prodaji znaša 8,5 odstotka, v gostinstvu pa 20 odstotkov cene. Izrazito mu nasprotujejo proizvajalci pijač, ki bodo po novem dodatno obdavčene.

GZS: Bolj poštena bi bila obdavčitev vseh živil s skritim sladkorjem

Če bi bil cilj vlade res prispevati k zdravju ljudi, kakor trdijo, bi bilo bolj pošteno, da bi uvedla davke na vsa živila, ki vsebujejo skriti sladkor, so prepričani na zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, kjer opozarjajo, da je v času težkih gospodarskih razmer uvajanje davkov na živila povsem neprimerno. Opozarjajo pa tudi na diskriminatornost uvedbe tega davka in podatke, ki kažejo, da je prodaja sladkih pijač v Sloveniji v zadnjih petih letih že brez tega ukrepa padla za tri odstotke oziroma v lanskem letu za pet odstotkov.

V kolikor zaradi nove obdavčitve potrošnja sladkih brezalkoholnih pijač ne bo dodatno upadla, bi novi davek v proračun prispeval okoli 16 milijonov evrov. Proizvajalci napovedan davek enotno ocenjujejo kot pogubnega. Njihova mnenja o dodatnem zmanjšanju potrošnje zaradi davka, ki ga bodo morali prenesti na potrošnike, pa so deljena. Večina ocenjuje, da se bo potrošnja dodatno znižala, čeprav nekateri dodajajo, da si bodo socialno bolje stoječi in še zlasti mladi, ki prisegajo na trende, modo in okus, sladke pijače še naprej privoščili v enakem obsegu in se pri tem ne bodo ozirali na zdravstveno tveganje. To so že dokazale različne raziskave, ugotavlja direktor Dane iz Mirne Marko Hren.

Zgled bi lahko bil projekt zmanjšanja porabe soli

Hren napoveduje, da v Dani v ceni nimajo več manevrskega prostora in bodo prisiljeni davek, ki naj bil jih olajšal za kar tri milijone evrov na leto, v celoti prenesti na potrošnike. »Strinjamo se, da je pretirano uživanje sladkorja škodljivo, vendar pa je treba rizične skupine, kot so otroci in mladostniki, najprej izobraziti, saj jim je sladkor dostopen tudi doma in drugod v sladkih čajih, pecivu, čokoladah, prigrizkih, sadnih namazih, jogurtih. Dober primer pravega pristopa je bil projekt zmanjšanja porabe soli z osveščanjem potrošnikov. V tej smeri naj država nadaljuje tudi v projektu zniževanja uživanja preostalih manj zdravih živil,« meni Hren.

_89680279.jpg

V Dani opozarjajo še, da novi davek predvideva tudi obdavčitev sladila stevia, ki je naravnega izvora in brez kalorij. »Obdavčitev stevie, ki nima energijske vrednosti in ne povzroča debelosti, je v nasprotju s ciljem zakona, ki izpostavlja skrb za zdravje potrošnika. Enako velja tudi za obdavčenje naravnih stoodstotnih sadnih sokov brez dodanih sladkorjev. Ta skupina izdelkov se namreč uvršča med naravna živila in je v modernem življenjskem stilu ekvivalent obroku sadja, ki ni vedno povsod dostopno. S tem davkom bodo ta živila prebivalcem z nižjimi dohodki še težje dostopna,« opozarja Marko Hren. Kritičen je tudi do preračuna zneska davka na posamezne skupine izdelkov, ki kaže, da se bodo najbolj podražili sirupi, ki vsebujejo 850 gramov sladkorja na liter, kar jim bo dodalo kar 0,85 evra davka. »Spet so na udaru skupine ljudi, ki si ne morejo privoščiti sokov, pa si kupijo sadni sirup,« meni Hren in nadaljuje, da so v Dani odkrili še več po pomanjkljivosti predloga zakona. V njem namreč ni opisana metoda za določanje vsebnosti sladkorja, v primeru sladil pa je določilo, da so obdavčena posamezna sladila, kar bi v primeru uporabe mešanice sladil (za dosego boljšega okusa pri izdelavi nekaterih izdelkov uporabljajo več različnih sladil) za nizkocenovne artikle ceno potrojilo.

Nesprejemljiv davek spodbuja porabo alkohola

Po mnenju Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije predlog zakona spodbuja porabo alkohola, saj bodo alkoholne pijače v primerjavi z nealkoholnimi pijačami (sokovi in vodo, ki vsebuje sladila) cenejše, kar je v nasprotju s prizadevanji sodobne družbe, da omeji rabo alkohola, še zlasti med mladimi. Zato je predlog zakona po njihovi oceni v nasprotju z zakonom o omejevanju porabe alkohola. Mira Črešnar, vodja odnosov z javnostmi, pojasnjuje, da je predlog zakona po njihovi oceni škodljiv in nesprejemljiv in ga je treba umakniti. Z obdavčevanjem sokov, ki jih pridelajo lokalni slovenski pridelovalci in so narejeni iz naravnih sestavin brez dodanega sladkorja, pa bi z njim vzpostavili še eno oviro pri razvoju podeželja in zdrave, lokalne in nacionalne pridelane hrane oziroma pijače.

Ob zahtevi po umiku tega ukrepa sekcija za gostinstvo in turizem predlaga uvedbo drugega ukrepa – in sicer znižanja stopnje DDV za prodajo brezalkoholnih pijač v gostinskih lokalih z zdaj veljavne dvajsetodstotne na trgovsko 8,5-odstotno obdavčitev. »Če želimo imeti zdravo populacijo, ki ne bo prekomerno uživala alkohola, bi morale biti brezalkoholne pijače cenovno dostopnejše vsem, še zlasti mladim, ki so cenovno občutljivi in zato pogosto raje posežejo po alkoholni pijači namesto po bolj zdravem naravnem soku,« poudarjajo v sekciji.

Tudi dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko opozarja, da so izkušnje z obdavčitvijo sladkih pijač iz drugih držav različne in je zato treba pred tovrstnimi ukrepi temeljito preučiti, ali bodo dosegli željen vpliv. »Treba je na primer preučiti, ali bi podražitev sladkih brezalkoholnih pijač res pomembno vplivala na njihovo uživanje, če se zavedamo, da so njihove cene lahko izjemno nizke in je obseg podražitve zato omejen,« opozarja Pravst. Dodaja, da mora biti odločitev za takšne zakone predvsem strokovna in mora upoštevati vse okoliščine. Meni, da je nujnejši ukrep omejevanje oglaševanja živil z manj primerno prehransko sestavo v medijih, še posebno med vsebinami, ki so namenjene otrokom.

Vir: Dnevnik