Po njegovih besedah daje prehranska znanost prednost rastlinski prehrani, ki ima ogromno pozitivnih zdravstvenih učinkov. Vendar Fuhrman (na fotografiji) opozarja, da jesti izključno vegetarijansko oziroma vegansko hrano še ne pomeni, da smo avtomatično zaščiteni pred kroničnimi boleznimi. Kajti procesirana hrana, bela moka in sladkor so prav tako nevarni za naše zdravje, čeprav niso živalskega izvora.

Ljudem priporočate, naj uživajo rastlinsko hrano. Zakaj? Je to trend ali je tudi z znanstvenega vidika to najbolj zdrav način prehranjevanja?

»V zadnjih dvajsetih letih sem preučil na tisoče znanstvenih publikacij o prehrani. Na osnovi teh spoznanj lahko rečem, da če želimo pridobiti vrhunsko zdravje, mora biti naša prehrana bogata z mikrohranili (vitamini, minerali, antioksidanti in fitokemikalijami) in ne sme preseči kalorijskih zahtev našega telesa. Formuliral sem enačbo zdravja, da bi ponazoril razmerje med gostoto hranil in zdravjem: Z > H/K (zdravje so hranila deljeno s kalorijami). Ta preprosta formula pomeni, da prihodnost našega zdravja lahko predvidimo, če poznamo v naši prehrani količino mikrohranil na gostoto kalorij. Hrana z najvišjimi hranilnimi vrednosti v razmerju do kalorij je naravna rastlinska hrana: zelenolistnata zelenjava, druga zelenjava, stročnice in sadje. Oreščki in semena imajo višje kalorijske vrednosti, toda imajo veliko hranil, zato so pomembni za naše zdravje. Uživanje hrane z visoko hranilno vrednostjo (predvsem rastline) je ključ do dolgega življenja in optimalne teže.«

fuhrman.jpg
Brez dokazov

Nekateri antropologi in biologi trdijo, da je homo sapiens razvil možgane do sedanje stopnje šele takrat, ko je začel jesti meso.

»Ne obstajajo dokazi, da je uživanje omega 3 maščobnih kislin DHA iz morske hrane pomembno prispevalo k evoluciji človeških možganov. Maščobe, zlasti DHA, so osnovni sestavni deli možganov. O drugi živalski hrani je treba vedeti, da naši predniki niso jedli ogromnih količin mesa, kot je to običajno dandanes. Včasih so živali lovili, da so lahko preživeli v zimskih obdobjih, ko je primanjkovalo hrane. Mi živimo sedaj v povsem drugačnem svetu. Hrane je v izobilju, pomanjkljiva pa je naša telesna aktivnost. Prehranska znanost je ugotovila izredno pozitivne zdravstvene učinke rastlinske hrane, poleg tega pa mi ne živimo v pomanjkanju hrane, zaradi česar bi morali uživati živalsko hrano, da bi preživeli. Dandanes imamo na voljo obilje rastlinske hrane, v kateri so prisotne maščobe DHA (ALA) (laneno seme, chia semena, konopljino seme, oreščki), obstajajo tudi prehranski dodatki iz alg, v katerih so DHA- in EPA-kisline. Če jemljemo prehranska dopolnila, nimamo dandanes nobene biološke potrebe po uživanju živalske hrane. Če uživamo manj hrane živalskega izvora in več neprečiščene rastlinske hrane, nam to zagotavlja pomembne zdravstvene koristi.«

Kaj so osnovne napake ljudi, ki uživajo rastlinsko hrano?

»Mnogi ljudje, ki sledijo vegetarijanski ali veganski prehrani, verjamejo, da so tako avtomatično zaščiteni pred kroničnimi boleznimi, ker so iz svojega jedilnika izključili meso ali vso hrano živalskega izvora. Toda to ni res. Procesirana hrana, bela moka in sladkor so prav tako nevarni za naše zdravje, čeprav niso živalskega izvora. Za vaše dolgoročno zdravje ni najpomembnejši dejavnik, ali uživamo živalsko prehrano ali ne, ampak da zaužijemo več visokih hranil, ki vsebujejo proti boleznim odporne fitokemikalije. Uživati zgolj vegetarijansko hrano ni tako pomembno kot uživati prehrano, bogato z zelenjavo, sadjem, stročnicami, orehi in semeni. Vegetarijanska prehrana, ki vsebuje beli riž, beli kruh, testenine in predelano vegetarijansko hrano, ni zdrava. Kombinacija malo ali nič živalskih izdelkov, malo ali nič procesirane hrane in veliko naravne rastlinske hrane ustvari zdrav način prehranjevanja.«

V vaši knjigi Eat to live (Jej in živi, op.a.) pišete, da je to knjiga, ki naj bi nam pomagala do višje starosti, zmanjšanje potreb po zdravilih in dramatično izboljšala naše zdravje. Je dokazano, da vegetarijanci živijo dlje?

»Nekaj raziskav je pokazalo, da vegetarijanci živijo dlje kot drugi. Na primer, študije na Adventistih sedmega dne v Kaliforniji so razkrile, da so imeli vegetarijanci, ki so se veliko gibali in redno uživali oreščke, najdaljšo življenjsko dobo od vseh prebivalcev Kalifornije. Ni pomembno samo, da so se izogibali živalski hrani, pač pa so uživali veliko zelenjave, sadja, stročnic, oreščkov in semen. Moj prehranjevalni način, ki ga priporočam, ni nujno vegetarijanski ali veganski program, gre za program, ki je osnovan na zelenjavi. Ni toliko pomembno, ali izberemo vegansko prehrano ali vključimo majhen delež živalske prehrane, ključno za naše zdravje je, da dobimo večino kalorij iz nepredelane rastlinske hrane.«

Nekateri trdijo, da se nam z uživanjem zgolj rastlinske hrane ne tvori dovolj spolnih hormonov in zaradi tega naj bi se hitreje starali.

»Ne obstajajo znanstveni dokazi, ki bi podpirali takšne trditve. Dejansko je povečana raven spolnih hormonov povezana z velikim tveganjem za raka na prsih in dojkah. Pri uživanju visoko hranilne rastlinske prehrane se dejansko počasneje staramo. Uživanje visoko hranilne rastlinske hrane nam omogoča, da smo siti z manj hrane. Pri uživanju več mikrohranil in manj kalorij, kot jih zaužijejo običajni jedci, upočasnimo svoj metabolizem, ki bistveno upočasni naš proces staranja. Dejansko je resnica prav nasprotna. Več kot pojemo živalskih proteinov, bolj se nam poviša raven hormonov (IGF-1), ki poveča možnost za nastanek raka, in hitrejši je proces staranja.«

_163249795.jpg

Prehrana zasvoji

Kaj priporočate ljudem, ki so zasvojeni z določeno hrano: mesom, čokolado, sirom, sladkarijami, čipsom?

»Visoko kalorična, nizko hranljiva prehrana človeka zasvoji, kajti aktivira poti ugodja v možganih, podobno kot pri drogah, in povzroča simptome, ki jih pogosto napačno razumemo kot lakoto. Vse to človeka vodi do močne želje, da uživa čezmerne količine hrane. Edini način, da prekinemo z zasvojenostjo, je, da se vzdržimo takih snovi. To se zdi na začetku zelo težko, toda dobra novica je, da več kot pojemo hrane z visoko hranilno vrednostjo, bolj se nam zmanjšuje želja po uživanju hrane z nizko hranilno vrednostjo.«

Obstaja na stotine diet, ki imajo kratkoročni učinek. Ljudje izgubijo težo in jo kmalu nato ponovno pridobijo. V čem je vaša dieta drugačna in kakšne izkušnje imajo ljudje, ki sledijo priporočilom iz vaših knjig?

»Diete z nadzorovanimi porcijami ne delujejo, ker je namen takih diet uživati manjšo količino hrane, ki ima nizko hranilno vrednost, torej hrano, ki dela človeka zasvojenega. Telo, ki mu primanjkuje vitalnih mikrohranil, bo zato še naprej hrepenelo po hrani. V primerjavi z večino shujševalnih diet moj program prehranjevanja ne uporablja nadzorovanih porcij ali štetja kalorij. V priporočilih upoštevam samo gostoto hranil in kakovost hrane, ki jo zaužijemo. Ljudje tako navadno pojedo večje količine hrane, kot so jo prej, toda z manj kalorijami. Ko jeste visoko hranilno in nizko kalorično hrano, lahko pojeste večje količine hrane, ki imajo manj kalorij, kar vam pomaga, da ste zadovoljni po vsakem obroku. Celostna rastlinska hrana vam zaradi visoke vsebnosti mikrohranil in vlaken pomaga brzdati apetit in obvladovati hrepenenje po hrani. Tako ne boste nikoli prikrajšani in skoraj nemogoče je, da bi pojedli preveč kalorij. Poleg tega uživanje nepredelane rastlinske hrane zlagoma po naravni poti zmanjša vašo željo po nizko hranilni hrani, ki povzroča zasvojenost. Namesto uživanja hrane, s katero bi zmanjšali neugodne simptome zasvojenosti oziroma zadovoljili nezdrave želje, boste v stiku z resnično lakoto vašega telesa in si boste želeli samo hrano, ki jo vaše telo potrebuje, nič več. Moji pacienti in bralci, ki sledijo takemu načinu prehranjevanja, pridobijo optimalno težo in spremenijo izbiro hrane, rajši imajo hrano z visoko hranilno vrednostjo in nič več nimajo želje po hrani z nizko hranilno vrednostjo. Na tisoče mojih pacientov in bralcev je izgubilo odvečno težo in pridobilo zdravje in mladostniški videz. Mnogo ljudi je pozdravilo resne kronične bolezni. Na moji spletni strani lahko preberete zgodbe mnogih, ki so na osnovi mojih prehranskih priporočil okrevali od diabetesa, srčno-žilnih bolezni, migren, avtoimunskih bolezni.«

Kaj pa otroci? Kakšno hrano bi morali jesti?

»Sedanji otroci postanejo že v prvih letih zasvojeni z ‚junk foodom‘ in zato je potrebnega veliko truda, da odpravimo take slabe prehranjevalne navade. Kot starši smo najbolj odgovorni, kakšno hrano uživajo naši otroci. Če starši v hiši nimajo nezdrave hrane, potem je otroci ne bodo jedli. Če starši živijo zdravo, jim bodo otroci sledili. Pomembno je vedeti, da je otroštvo čas, v katerem je najpomembneje, da uživamo zdravo hrano. Ko telesna tkiva rastejo in se razvijajo, so bolj ranljiva oziroma občutljiva za vplive, ki povzročajo bolezni. Več informacij o zdravem prehranjevanju otrok lahko najdete v moji knjigi Disease Proof Your Child.«

Vir: Nedeljski dnevnik