Ura v človeškem telesu je odgovorna za številne spremembe glede počutja. Vpliva na koncentracijo, voljo, fizično moč in celo povečano tveganje za srčni napad.

Zvečer uspavalne tablete, zjutraj energijske pijače

Znanstveniki opozarjajo, da moderni časi ljudi silijo v življenje, ki ni v skladu z njihovimi urami. Vse to pa pušča posledice na zdravju in dobrem počutju. Profesor Russell Foster z univerze v Oxfordu ugotavlja, da ljudje v povprečju spijo od ene do dveh ur manj kot pred 60 leti. »Smo neverjetno arogantna bitja: mislimo, da lahko pozabimo na štiri milijarde let dolgo evolucijo in ignoriramo dejstvo, da smo se prilagodili ciklu svetlobe in teme,« pojasnjuje. »Delujemo mimo ure in dolgoročno negativno vplivamo na naše zdravje.«

Težava naj bi se dotikala vseh v družbi, ne le tistih, ki delajo na izmene. Foster je ob tem izpostavil še najstnike, ki včasih zvečer jemljejo uspavalne tablete svojih staršev in zjutraj pijejo energijske pijače.

Kriva je moderna tehnologija

Za dolgo bedenje ponoči naj bi bila odgovorna moderna tehnologija. »Svetloba je najpomembnejši faktor pri uravnavanju naše biološke ure,« razlagala profesor Charles Czeisler z univerze Harvard. Po njegovem varčne žarnice, pametni telefoni, tablični in navadni računalniki sevajo visoko raven modre svetlobe. »Izpostavljenost svetlobi, predvsem nizkovalovni modri svetlobi ponoči, bo resetirala naš ritem in ga premaknila, hkrati pa bo zamaknjeno izločanje hormona melatonina. Zaradi tega tudi zjutraj težje vstanemo,« dodaja Czeisler.

Okoli deset odstotkov človeške DNK ima 24-urni vzorec aktivnosti, ki stoji za vsemi vedenjskimi in psihološkimi spremembami v našem telesu. Raziskave so pokazale, da ritem lahko spremenijo drugačni vzorci spanja ali delo v izmenah. Ljudje, ki imajo tovrstno delo, naj bi v samo nekaj tednih že imeli večje tveganje za diabetes tipa 2.

»Poskusite živeti bolj v skladu z ritmom svojega telesa. Zlijte se s svojim okoljem in izogibajte se svetlobi v večernih urah, saj bo vplivala na vašo notranjo uro in spanje,« poudarja doktor Akhilesh Reddy z univerze v Camebridgu.