V konkurenci mestnih občin je Maribor zastavonoša prevzemnih načrtov. Župan Andrej Fištravec je poslal Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) nezavezujočo ponudbo za nakup Športnega centra Pohorje. To je storil zato, ker se je znašel v hudi dilemi: če bi podjetje padlo v stečaj, bi namreč na lokalno skupnost padla poroštvena obveza za vrnitev več kot osem milijonov evrov kreditov in pet milijonov evrov evropskih sredstev, ki jih je Športni center Pohorje namenil za gradnjo nove pohorske vzpenjače. Za občino naj bi bilo torej ceneje, če bi preprečila propad Športnega centra Pohorje.
Slaba banka hoče več
DUTB je Fištravec ponudil deset milijonov evrov pod pogojem, da bi podjetju odpisali vsa finančna bremena do bank, kupnino pa bi občina obročno odplačevala deset let. Po neuradnih informacijah v slabi banki niso zadovoljni niti s kupnino niti z drugimi ponujenimi pogoji, vendar so se pripravljeni pogajati.
Ali je odkup za občino dejansko ugodnejši od stečaja, ni mogoče verodostojno oceniti, saj nihče ne ve, kako hude so finančne težave Športnega centra Pohorje. Že iz tega, kar je javnosti znano, je jasno, da je podjetje po vseh ekonomskih parametrih zrelo za stečaj. Ima 72 milijonov evrov obveznosti, od tega 54 milijonov evrov do bank. Poleg finančnih bremen iz preteklosti so družbo dodatno prizadeli še minula zelena zima, žled in februarska odpoved veleslalomske tekme Zlata lisica.
Aprila so lastništvo Športnega centra Pohorje in terjatve do bank pristali v portfelju DUTB. Na aprilski skupščini družbenikov so predstavniki iz slabe banke zavrnili predlog uprave o dokapitalizaciji v višini 15 milijonov evrov. Hkrati DUTB ni povlekla potez, da bi podjetje spet postalo likvidno. Športni center Pohorje je bil prepuščen samemu sebi.
Razmere pa so se ekspresno zaostrovale, saj na blokiranih transakcijskih računih podjetja ni bilo denarja za izplačilo marčevskih plač 103 zaposlenim. V reševanje se je vključil Fištravec. Na izredni seji mestnega sveta je javnost seznanil s svojo nezavezujočo ponudbo, mestni svetniki pa so kljub hudim dvomom vendarle podprli nadaljevanje pogajanj s slabo banko pod pogojem, da mestna uprava pred dokončno odločitvijo pridobi soglasje mestnega sveta.
Zakonodaja dopušča nakupe podjetij
Čeprav so takšni lastniški prevzemi izjemno redki v slovenskem prostoru, pravnih zadržkov zanje ni. Ključno je, da občina sledi načelu gospodarnosti in varovanju javnega interesa, poudarja dr. Vilma Milunović, strokovnjakinja s področja lokalnih javnih financ. »Pred nakupom mora občina zagotoviti proračunska sredstva, opraviti skrbni pregled podjetja, posel pa mora potrditi še mestni svet,« je poudarila.
Ali se občini dejansko izplača odkupiti podjetje in kolikšno kupnino hoče imeti slaba banka, bo znano najkasneje po opravljenem skrbnem pregledu podjetja. Poleg tega bo strateški partner – menda se za podjetje zanima neki kitajski naložbenik – bržkone želel kupiti samo dobičkonosne hotele. Zastarele žičnice bodo še nekaj časa v breme občine ali njenega prevozniškega podjetja Marprom, če država ne bo našla neke druge celovitejše rešitve.
Ker bo do podpisa kakršne koli kupo-prodajne pogodbe minilo še več mesecev, si občina zdaj prizadeva preprečiti, da bi direktor Športnega centra Pohorje Srečko Vilar vložil predlog za stečaj. Najprej se je zato urgentno lotila zagotoviti denar za marčevske plače zaposlenih. Prejšnji teden ji je to uspelo tako, da je predčasno nakazala dva mesečna obroka nadomestila za upravljanje krožne kabinske žičnice v skupni višini 78.000 evrov, direktorje javnih podjetij pa je Fištravec prepričal, da so s sponzorskimi ali donatorskimi pogodbami primaknili dodatnih 110.000 evrov.
Takšno pretakanje javnega denarja v zgubaško zasebno podjetje seveda ni niti kratkoročna rešitev. V nekaj dneh bodo zapadle v plačilo aprilske plače. Denar zanje bodo v Športnem centru Pohorje skušali prislužiti z rednim poslovanjem, saj na pomoč občine ne bodo mogli več računati.
