Če podzemni dizajn hiše združite z obnovljivim energijskim virom, kot je solarna energija, lahko pozabite na račune za energijo v domu. Stroški za gradnjo podzemnega objekta so pogosto precej nižji kot gradnja klasičnega nadzemnega objekta. Z uporabo sodobnih tehnologij, denimo svetlobnikov, pa lahko v podzemne bivalne prostore usmerite tudi večje količine naravne svetlobe.
Prednosti podzemne arhitekture
Podzemno bivanje nudi veliko prednosti, predvsem na račun energijske učinkovitosti objekta. Tako zgrajene hiše so odpornejše na vremenske vplive in ponujajo tišje bivalno okolje, zato so odlične na območjih z ekstremnimi vremenskimi vplivi pa tudi na gosto naseljenih krajih z omejeno gradnjo. Podzemna arhitektura ne izstopa in ne kazi okolice. Okna in podstrešne odprtine v podzemnih prostorih pa dejansko lahko ponudijo več svetlobe kot običajne hiše.
Tehnične in strukturne težave
Gradnja podzemnih hiš ni ravno lahka naloga, še posebno če želite v tla zakopati več nadstropij. Med postopkom se namreč lahko pojavijo tehnične in strukturne težave. Trdno betonsko konstrukcijo, iz katere so po navadi izdelane stene in streha, je na nekaterih območjih težko vgraditi. Poleg tega morate vgraditi ločen prezračevalni sistem in polno hidroizolacijo, da voda v času deževja bivališča ne poplavlja. Na nosilcih objekta se lahko nabira tudi vlaga, ki lahko resno ovira gradnjo.
Odgovor na podnebne spremembe
Podzemna arhitektura bi lahko bila odgovor na podnebne spremembe, saj je to ena najboljših stanovanjskih možnosti za zmanjšanje odvisnosti od energije in izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. Vendar pa zaradi preslabe informiranosti splošne javnosti in med drugim usmeritve politik s področja nepremičnin in gradnje, ki spodbujajo le tradicionalno nadzemno gradnjo, za zdaj pri nas še ni dovolj razširjena, da bi bila začetna investicija cenejša, čeprav se stroški za energijsko porabo dolgoročno povrnejo.
Vir: www.dezeen.com
