V okoljskem društvu Zeleni krog urbanistom očitajo zlasti nameravano uničenje sedanje precej obsežne zelene površine v neposredni bližini hotela City (prej hotel Sremič), katerega prenovo v društvu ravno tako označujejo kot katastrofalen prispevek k uničenju nekdanje podobe osrednjega videmskega trga Matije Gubca. »Medtem ko so urbanisti v prejšnjem sistemu vedeli, da morajo imeti tudi večstanovanjske stavbe okoli sebe veliko zelenih površin, se danes, v kapitalizmu, kjer je glavno merilo profit, te površine pozidava,« med drugim piše na spletnih straneh omenjenega društva, katerega člani menijo, da ob obstoječem velikem trgovskem središču na južnem delu mesta na denem bregu Save ni nobenih potreb po širjenju trgovinske dejavnosti na desnobrežni Videm, kjer naj bi za potrebe stanovalcev povsem zadoščale obstoječe štiri trgovine in tržnica. Morebitno dodatno prodajalno z živili predlagajo na mestu nekdanjega doma upokojencev, ki prazen, zapuščen in propadajoč že desetletje močno kazi podobo mesta.
Obstajajo boljše rešitve
»Več kot to, kar smo napisali na spletu, ne morem povedati. V Zelenem krogu smo v preteklih letih podali vrsto predlogov za izboljšanje kakovosti življenja v Krškem, a so na občini upoštevali zgolj naš predlog o prometni ureditvi Ceste krških žrtev v starem mestnem jedru,« pravi predsednik Zelenega kroga Aleš Suša, sicer tudi občinski svetnik. V Zelenem krogu menijo, da bi bila za postavitev Sparove trgovine, če ta že mora biti na Vidmu, dosti bolj primerna lokacija nekdanjega tekstilnega obrata Labod, ki po stečaju pred nekaj leti sameva prazen, na voljo pa ima tudi potrebne parkirne površine. Teh med stanovanjskimi bloki ni, zaradi česar bi morali poleg uničenja sedanje zelenice za gradnjo objekta in parkirnih površin porušiti še dva stanovanjska objekta.
Predrage opustele nepremičnine
Na krški občinski upravi pojasnjujejo, da so izdali pozitivno mnenje za gradnjo trgovskega objekta (gradilo naj bi ga domače podjetje SL-inženiring) ob pogoju, da se ohrani čim več zelenih površin, ter da je bila na sporni lokaciji gradnja poslovnega objekta predvidena že leta 1980 ter da dokument iz tistega časa še vedno velja. Pojasnili so nam še, da predlaganega območja propadlega Laboda ni mogoče nameniti za trgovsko dejavnost, ker je po veljavnem prostorskem planu namenjeno proizvodni in centralni dejavnosti, poleg tega pa se nahaja še pod hipoteko, ki presega njegovo vrednost. »Tudi z lastnikom Laboda smo se že sestali. Za poplačilo vseh obveznosti bi bilo potrebnih tri do štiri milijone evrov, toliko pa nepremičnine trenutno niso vredne,« so nam pojasnili na krški občini.
Nasprotnikom krčenja zelenih površin na Vidmu za zdaj ostaja samo upanje, da občinski svetniki obstoječega občinskega načrta v zanje spornem delu ne bodo podprli.