Kot je pojasnil, lahko z naprednimi tehnologijami dekodirajo živčni kod, ki ga mišicam posreduje centralni živčni sistem. To jim omogoča, da primerjajo kod pri zdravemu in bolnemu človeku ter ugotovijo, kateri gibi oz. avtomatizmi so problematični. Na ta način lahko po njegovih besedah bistveno pripomorejo pri rehabilitaciji po možganski kapi.

Razvili so tudi postopke, kako z elektrodami na površju kože v realnem času slediti ukazom, ki jih mišicam posreduje živčni sistem. S tem so izpolnjeni vsi pogoji za izdelavo naprednih protez, ki bi jih uporabnik lahko upravljal podobno kot zdravo okončino, je dejal Holobar.

"Informacijsko smo precej napredni, problem pa je pri merjenju signalov," je dejal. Elektrode, ki se uporabljajo za neinvazivno merjenje električnih impulzov, so namreč zaenkrat prevelike in nepraktične.

Razvita tehnologij pa je uporabna tudi za vrednotenje tremorja oziroma tresavice, kar omogoča predklinično diagnozo oziroma zgodnjo oceno rizika za tresavico. Po besedah Holobarja na ta način dosegajo 95-odstotno natančnost pri razlikovanju med esencialnim in Parkinsonovem tremorju, kar je bistveno boljši rezultat kot pri obstoječih metodah.

Predavanje je potekalo v okviru letošnjega Nanotehnološkega dne, ki je posvečen aktualnemu dogajanju na področju nanotehnologije in razvoju trajnostnih tehnologij.

Ob odprtju sta udeležence nagovorila generalni direktor direktorata za znanost Urban Krajcar in direktor Kemijskega inštituta Janko Jamni.

Vrhunski strokovnjaki iz Slovenije in tujine udeležencem bodo med drugim predstavili še možganske vsadke in vmesnike mišice-stroji, razvoj nano- in biosenzorjev in nanomateriale za aplikacije v okoljevarstvu.

Dogodek organizira odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).