Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha Šoštanj ima štiri podružnične osnovne šole, a trenutno delujeta le dve, medtem ko sta začasno že zaprli svoja vrata šoli v Belih Vodah in v Zavodnju. Kot kaže, pa bo morala jeseni vrata zapreti še tretja, in sicer v Ravnah, kar pomeni, da bo delovala le še POŠ v Topolšici. Za prihodnje šolsko leto so se namreč v šolo vpisali le štirje otroci. Minimalno število otrok, ki ga še odobri pristojno ministrstvo za delovanje podružnične osnovne šole, pa je pet, kolikor jih v Ravnah šolo obiskuje v tem šolskem letu. »Naša občina si zelo želi ohraniti podružnično osnovno šolo v Ravnah, zato se z zaprtjem še ene podružnice ne želimo prenagliti. V ta namen bomo v tem tednu proučili različne možnosti in opravili še sestanek s krajani Raven, zato bo več o usodi te šole znano ta petek,« pravi Tjaša Rehar z občine Šoštanj.
Podobna usoda čaka tudi podružnično osnovno šolo Koprivna v občini Črna na Koroškem, kjer so občinski svetniki na zadnji seji že sprejeli sklep o začasnem prenehanju delovanja omenjene šole. To so, kot pravi županja Črne Romana Lesjak, storili s težkim srcem, saj je občina velika, z veliko zelo oddaljenimi zaselki. A jim glede na demografsko sliko in obete drugega ni preostalo. Kljub vsemu upajo, da bo šola vrata zaprla zgolj začasno. Verjetno je podobno še kje, a točnih podatkov, koliko podružničnih osnovnih šol bo jeseni začasno ali za zmeraj zaprlo vrata, na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) še nimajo.
Zapiranje in odpiranje v pristojnosti občin
Šole namreč ustanavlja lokalna skupnost, v okviru te pa se za izvajanje izobraževalnega programa na različnih lokacijah organizirajo tudi podružnice. Pristojnosti in naloge ustanovitelja, torej občine, določa pravilnik, ta pa med drugim določa tudi postopke, ki jih mora občina izvesti, ko na podlagi demografskih podatkov o številu šoloobveznih otrok v šolskem okolišu oziroma podatkov o vpisanih učencih ugotovi, da število učencev oziroma oddelkov pade pod določeno raven. »Občina se je dolžna na podlagi vpisa otrok v podružnične osnovne šole najpozneje do konca aprila odločiti, ali bo neka šola še delovala, začasno prenehala delovati ali pa jo bodo ukinili. In v skladu s pravilnikom začeti postopek za spremembo statusa šole, če ima podružnična osnovna šola manj kot 14 učencev oziroma na območjih s specifično poselitvijo in na območjih z razvojnimi posebnostmi manj kot pet učencev. Če šola ne izpolnjuje pogojev za delovanje, vendar bo na podlagi demografskih podatkov najkasneje v dveh letih pogoje ponovno izpolnjevala, statusa ni treba spreminjati, če pa demografski podatki kažejo drugače, mora občina oziroma ustanovitelj najmanj eno leto pred spremembo akta s tem seznaniti matično šolo, krajane in pristojno ministrstvo,« pojasnjujejo postopke na MIZŠ in poudarjajo, da o odpiranju ali zapiranju šol odločajo izključno občine, pri čemer je vseeno treba upoštevati tudi pomen demografske decentralizacije.
»Pomembno vlogo pri tem ima šolski sistem, saj je znano, da je tam, kjer je šola, tudi življenje, in temu sledimo tudi na ministrstvu,« so zapisali. V Sloveniji je sicer vseh podružničnih šol kar 330, obiskuje pa jih 15.198 učencev. Najmanjša deluje v Osilnici, obiskujejo jo le trije učenci, največja pa v Šmarju - Sapu, kjer imajo 327 učencev.