Zelena luč za analgezijo
Bolečina je za človeka res neprijetna, a ne nujno škodljiva. Kratkotrajna akutna bolečina je praviloma koristna, saj človeka opozori, da je nekaj narobe in da mora čim prej ukrepati. Če to prizadeti dejansko stori, bolečina popusti (se zmanjša) oziroma popolnoma preneha in človek je spet zdrav. Kronična bolečina pa je za organizem škodljiva, saj ga slabi, izčrpava, povzroča napetost in stres, omejuje njegove funkcionalne sposobnosti in v telesu ustvarja notranje okolje, ki je ugodno za razvoj bolezni, motenj in poškodb. Tako akutna kot kronična bolečina povzročata telesne, duševne in socialne motnje, obe pa pripomoreta k utrujenosti, izmučenosti in izčrpanosti. Stres, ki je pri akutni bolečini sicer lahko zelo močan, je običajno tudi kratkotrajne narave in si po njem človek (relativno) hitro opomore. Pri kronični bolečini je stres sicer lahko blažji, kljub temu pa je za organizem neugoden, saj ga dolgotrajno ogroža in dolgoročno onemogoča njegovo optimalno delovanje. Glavnina zdravnikov in psihologov je prepričana, da je treba bolečino čim prej odpraviti in da človek tudi v primeru najhujših bolezni, motenj in poškodb ne sme biti obsojen na trpljenje zaradi bolečin. Zato je analgezija v sodobni preventivi in terapiji pisana z veliko začetnico. man

Fotografija je simbolična. (Foto: Tomaž Zajelšnik)