Takšni načrti pa so v nasprotju z zahtevami tukajšnje lokalne skupnosti, da se dejavnosti na vadišču in posledične obremenitve za ljudi in okolje ne bi smele povečevati. Zato je tudi nasprotovala spornemu sprejemu državnega prostorskega načrta za vadišče, ki pomeni pravno podlago za načrtovano vojaško in logistično-infrastrukturno posodobitev vadišča, ki bi služilo ne le za usposabljanje Slovenske vojske, temveč tudi za izpolnjevanje zahtev zavezništva.
»Nezaslišana« opustitev presoje vplivov na okolje
Na postojnski občini bodo dokončno odločitev o vložitvi zahteve za ustavno presojo zakonitosti uredbe o državnem prostorskem načrtu sprejeli na ponedeljkovem sestanku vseh svetniških skupin. Pričakovati je, da bodo zahtevo vložili.
Dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete, ki je preučil uredbo, je ocenil, da obstajajo pomembni argumenti za njeno izpodbijanje pred ustavnim sodiščem. »S pravnega stališča se mi zdi precej nezaslišana zlasti opustitev izvedbe celovite presoje vplivov na okolje v postopku. Tudi če je to skladno z veljavnim zakonom, je po mojem mnenju v nasprotju z ustavnim načelom varovanja okolja oziroma pravice do zdravega življenjskega okolja,« nam je pojasnil. Kot problematično je ocenil tudi, da je v postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta večkrat podala negativno mnenje Agencija RS za okolje, torej državni organ, ki pa ni bilo upoštevano, neusklajenost pa je bila zelo neprepričljivo pojasnjena.
Hočejo več nadzora in odškodnine za lastnike
A ne glede na razplet pričakovane ustavne presoje je postojnski podžupan Boštjan Stegel realen. »Dejstvo je, da je vojska tukaj in bo tukaj še nekaj časa, zato moramo odnose z njimi izboljšati,« je ocenil. Na zadnjem sestanku z državnim sekretarjem na ministrstvu za obrambo Zoranom Klemenčičem so občinski pogajalci zato predlagali, da bi bila uprava poligona po zgledu drugih baz po novem civilna, da bi lastnikom zemljišč na tem območju, ki zaradi vaj z njimi ne morejo razpolagati, pripadla odškodnina, in bi na poligonu delovala mešana komisija za spremljanje izvajanja vseh dejavnosti.
Bolj nepopustljivi v svojih stališčih pa ostajajo v Civilni iniciativi za Pivško kotlino brez streljanja, ki je že pred tremi leti zbrala 17.000 podpisov za zaprtje vadišča. »Žal nam je, da že več let neuspešno prepričujemo naše oblastne organe, da ta majhen in občutljiv prostor v neposredni bližini naselij in na območju virov pitne vode ni primeren za vojaške vaje, ker prehudo vplivajo na okolje, živalstvo, rastlinstvo in ljudi. Kljub vsem negativnim mnenjem stroke se vseskozi srečujemo z aroganco in ignoranco,« nam je dejala Katja Jordan, predstavnica iniciative. Ta je zato Slovenski in ameriški vojski poslala informativni dopis, v katerem jo seznanja z okoljskimi, prostorskimi, socialnimi in tudi eksistencialnimi razlogi proti vadišču ter nezdružljivostjo tega prostora s širitvijo aktivnosti na vadišču. Dopis je poslala v vednost tudi na številne domače in tuje naslove, med drugim tudi na ameriško veleposlaništvo. Prizadevanja civilne iniciative so podrli tudi v mednarodni okoljski organizaciji Alpe Adria Green. V posebnem pismu vladi, predsedniku države, državnemu zboru in varuhu človekovih pravic so med drugim opozorili na nesprejemljivost, da se vaje izvajajo na zaradi biotske raznovrstnosti posebej zaščitenem območju in vodozbirnem območju, ter poudarili, da »vojaške vaje na tem območju predstavljajo neposredno grožnjo zdravju ljudem, zaščitenih živalskim in rastlinskim vrstam, kakovosti pitne vode in oskrbe z neoporečno hrano iz tega območja«.
Brigadir Škerbinc je glede konflikta z lokalno skupnostjo dejal, da je vojska po njegovem mnenju »v konfliktu z manjšo skupino ljudi in novinarji«. »Priznavam, da je naša prisotnost do neke mere moteča za okolico, spopadamo se z vrsto različnih problemov, ki pa jih v dialogu skušamo sproti reševati.« Tako so se na podlagi opozoril o hrupu zaradi izvajanja vaj tudi v nočnem času do 23. ure odločili, da bodo streljanje z večjimi kalibri zaključili do 22. ure.