Predstavnica zdravnikov Jasna Humar pojasnjuje, da so bili v bolnišnici že prvi delovni dan po praznikih zato primorani odpovedati nekaj operativnih posegov. Največ so jih odpovedali na abdominalnem oddelku, kjer paciente obravnavajo ambulantno. Odpovedanih naj bi bilo okoli sto operacij z laserjem, operacije kil in vrsta manjših kirurških posegov. Paciente, ki so bili že naročeni, naročajo na nove datume, to pa pomeni, da se bodo čakalne vrste podaljšale. »Podatka, da bi kakšen operativni poseg odpadel, mi predstojniki niso posredovali. Po polovici rednega delovnega dne podajanje ocen niti ni relevantno, zato bom prve ocene lahko posredoval v nekaj dneh, najverjetneje po dveh tednih,« pa je pojasnil prvi mož koroške bolnišnice Janez Lavre.
Tako Lavre kot tudi predsednik sveta Niko R. Kolar sta sicer upala, da bo soglasja vrnilo več zdravnikov, a ti ostajajo neomajni. Kot smo že poročali, so zdravniki umaknili soglasja, ker, kot je že pred dobrim mesecem pojasnila Humarjeva, ti niso pripravljeni sami nositi vsega bremena varčevanja. »Vodstvo bolnišnice niti po šestih mesecih ni pripravilo in sprejelo varčevalnih ukrepov za uravnoteženo poslovanje,« Humarjeva očita vodstvu. In dodaja, da zdravniki ne razumejo, zakaj bi morala bolnišnica varčevati le pri njih. Vodstvo je namreč že oktobra lani napovedalo, s tem pa se je strinjal tudi svet zavoda, da bodo zdravnikom dežurstva plačevali po referenčnem količniku in ne več glede na plačni razred, v katerega je posamezni zdravnik, ki dežura, uvrščen. To za bolnišnico pomeni precejšen prihranek, saj so že prvi mesec tega ukrepa prihranili dobrih 31.500 evrov. Drugače to v denarnicah občutijo zdravniki, ki zaslužijo precej manj, hkrati pa so vsi, ki so umaknili soglasje za delo prek delovnega časa, razporejeni v turnuse, ki so jih pripravili predstojniki bolnišničnih oddelkov. mm
