Da so Nemci na svetovnem prvenstvu najboljši poraženci, so včeraj pokazali z dejstvom, da so bili edina reprezentanca, proti kateri je Kitajska izgubila eno igro. Vse druge dvoboje, bilo jih je sedem, je Kitajska v moški konkurenci dobila s 3:0. »Čast« edinega poraženca je pripadla dvakratnemu svetovnemu in aktualnemu olimpijskemu prvaku Zhang Jikeju, ki proti naturaliziranemu Nemcu Dimitriju Ovčarovu ni dobil niti niza. Druge tri finalne dvoboje je gladko s 3:0 dobila Kitajska, pri katerih je bil prvi mož Ma Long z dvema posamičnima zmagama, medtem ko je eno dodal sijajni levoroki bombarder peresne drže Xu Xin. Najbolj je razočaral Timo Boll, najboljši evropski igralec zadnjega desetletja. Medtem ko Nemec blesti v Evropi, je proti kitajskim tekmecem vsa leta tako nebogljen, kot bi bil v ringu kakšen drug igralec s precej slabšim slovesom. Tako namizni tenis kot šport nasploh imata svoja pravila, pri katerih talent ni dovolj pri preboju na svetovni vrh, temveč je treba hkrati vsak dan garati. Po pričevanju namiznoteniških strokovnjakov pa Timo Boll ni igralec, ki bi bil znan po najtršem delu.
»Res je, da sem bil predlani na ekipnem svetovnem prvenstvu v Dortmundu rezerva v kitajski reprezentanci. Toda takrat sem bil ponosen, da sem bil sploh lahko del reprezentance. Zdaj sem dve leti starejši in lahko nosim večjo odgovornost,« pravi Xu Xin, čigar mojstrovine smo lahko pred leti, ko je bil velenjski namiznoteniški turnir še »med živimi«, spremljali tudi v Sloveniji. »Kitajska reprezentanca je sestavljena iz svetovnih in olimpijskih prvakov, skratka najboljših svetovnih igralcev. Ko si član takšne elite, je tvoja naloga le, da upravičiš zaupanje. Ne čutimo nobenega pritiska, da moramo osvojiti naslov svetovnih prvakov, temveč zgolj, da opravimo svoje delo. Ponosen sem, da sem upravičil zaupanje in bil znova član reprezentance, ki je osvojila naslov prvakov,« je odgovoril Xu Xin, ki je tipičen predstavnik kitajskih reprezentantov tudi po načinu pridobivanja izjav. Kitajci namreč lahko govorijo le ob navzočnosti tolmača, in sicer v kitajskem jeziku, da le ne bi prišla ven kakšna nezaželena informacija. Težko je namreč verjeti, da mladi fantje, ki potujejo po vsem svetu, ne govorijo ali vsaj razumejo angleškega jezika. Dokler bodo takšni gospodarji na svojem področju, pa si lahko privoščijo, kar si želijo.
Domača javnost je po polfinalnem porazu moške reprezentance proti Nemčiji vso pozornost namenila ženskemu finalu, v katerem se je Japonska pomerila s Kitajsko. Azijski dvoboj so po pričakovanju dobile Kitajke, potem ko na svoji zmagoviti poti niso izgubile niti enega posamičnega dvoboja.
Tradicija organizacije največjih tekmovanj v Aziji se bo nadaljevala tudi v bližnji prihodnosti. Kuala Lumpur bo namreč čez dve leti gostil naslednje ekipno SP, medtem ko bo Suzhou na Kitajskem prihodnje leto prizorišče posamičnega SP.
