Nekoliko nenavadno je, če neka občina na javni dražbi prodaja – letalo. A občina Radovljica je lastnica letališča Lesce in s tem tudi dveh letal cessna. Letališče je bilo sicer dolga leta javni zavod, a so ga lani likvidirali, tako da je zdaj že dobro leto dni kot režijski obrat del občinske uprave. Šestintrideset let staro letalo cessna po besedah župana Cirila Globočnika prodajajo zaradi dotrajanosti, razlogov za to pa je zagotovo še več, med drugim tudi to, da so prihodki letališča vse nižji, vse manj je pristajanj letal in vse bolj dotrajana je letališka infrastruktura. Ker je za polovico manj (okoli 250 na leto) tudi povpraševanja po panoramskih letih, ki jih izvajajo z letaloma cessna, je logično, da bodo starejšega prodali, v uporabi pa bo ostalo drugo, komaj osem let staro letalo.

Javna dražba štirisedežnega letala bo v ponedeljek ob desetih dopoldne v stavbi občine Radovljica, ki letalo sicer ceni na 25.000 evrov. Stara cessna, ki je za kakšno učenje sicer še vedno primerna, ima za seboj skoraj devet tisoč poletov.

Prazna hiša ob letališču še stoji

Leško letališče ima zdaj zgolj še enega zaposlenega (še pred nekaj leti so bili štirje) in vršilca dolžnosti direktorja, ki je kar direktor občinske uprave Matjaž Erjavec. Letališče upravlja pilot in vodja letališča Marko Dežman. V javnosti je bilo glede leškega letališča največ dvignjenega prahu, ko so domnevno zaradi gradnje bližnje avtoceste morali nekoliko premakniti os letališke steze in so jo spotoma še asfaltirali. Za (tudi precej politično podprte) prepire so poskrbeli še nasprotniki hrupa, celo večnost so se trudili z odstavljanjem bivšega direktorja, prava kalvarija pa se dogaja s hišo zakoncev Vovk, ki še vedno stoji na skrajnem robu letališča. Vovkove so vmes preselili v novo domovanje, saj naj bi morali zaradi daljše steze hišo ob letališču podreti, sicer letališče sploh ne bi smelo obratovati. Letališče sedaj seveda normalno deluje, prazna hiša Vovkovih pa še vedno stoji. Naj dodamo, da je ves denar za prenovo letališke steze in preselitev Vovkovih (vključno z rušenjem stare hiše) v občinski proračun prispevala Družba za avtoceste, a je bil ves porabljen že za gradnjo nove hiše, tako da bi za morebitno rušenje (kar naj bi stalo okoli 30 tisočakov) morala zdaj poskrbeti občina. Vsaj še kako leto ali dve se to zagotovo še ne bo zgodilo. »Hiša je in ni ovira. Zaradi predpisov glede kota pristajanja in objektov ob letališču lahko uporabljamo le 950 od skupno 1130 metrov dolge steze. Za večino letal, ki tu pristajajo, to seveda ni nobena ovira, če pa bi želeli privabiti kakšna malo večja poslovna letala, pa to že ne bi šlo več,« je pojasnil Marko Dežman.

Na letališču brez kerozina

Eden od razlogov za »nujno« asfaltiranje steze je bil tudi ta, da bo po tem v Lescah pristajalo precej več letal, tudi taka nekoliko večja. To se ni zgodilo. »Od let pred krizo se je število vzletov zmanjšalo za tretjino predvsem na račun domačih gostov. Tujcev je sicer res več, a še vedno predstavljajo le dobro desetino vseh gostov. Lani smo sicer poslovali pozitivno, a smo imeli precej manj prihodkov, stroške pa smo morali močno skrčiti,« je še dejal Dežman. Ob lepem vremenu na letališču Lesce še vedno kar mrgoli ljubiteljev jadralnega letenja. Razmere na Gorenjskem so namreč za ta šport naravnost idilične, kar priznavajo tudi tujci. Žal jih je k nam še vedno premalo.

Letališče je imelo lani dobrih 117.000 evrov prihodkov ali zgolj 71 odstotkov od načrtovanih. Rakava rana letališča ostaja oskrba z gorivom, saj je na letališču na voljo le letalski bencin 100LL, pa še ta (vsaj uradno) le za lastne potrebe. Kerozina nimajo, kar seveda odganja morebitne goste, ki bi se pripeljali z nekoliko večjimi, vsaj nekajsedežnimi poslovnimi letali.