Kmetijskemu ministru Dejanu Židanu ni uspelo čez noč izsiliti sprejetja skrivnostnega zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, s katerim naj bi med drugim izpeljal reformo slovenskega gozdarstva. Da je ta nujna, zlasti zaradi izteka 20-letnih koncesijskih pogodb za izkoriščanje gozdov v lasti države junija 2016, je že pred dvema letoma opozorilo računsko sodišče, ko je revidiralo upravljanje gozdov. Ugotovilo je, da z njimi ravnamo nestrateško in jih zanemarjamo, MKO pa pozvalo, naj že enkrat premisli, kako spremeniti neposrečeno politiko koncesijskega izkoriščanja gozdov, »od katerega država dobi razmeroma malo«.

Brez denarja gozdov ni mogoče kupovati

To se je zdaj zgodilo, a je minister nameraval reformo izpeljati v veliki naglici in brez sodelovanja tistih, ki jih to zadeva, zato mu je del koalicije projekt zavrl. »Hvala bogu, da se reforma gozdarstva ne bo izpeljala po sistemu na moč in čez noč,« nam je ob tem dejal eden od strokovnjakov s tega področja.

Samo Jereb, drugi namestnik predsednika računskega sodišča, pravi, da se morajo MKO, vlada in zakonodajalec na strateški ravni odločiti, kako namerava država gospodariti z gozdovi in kakšna bo pri tem vloga sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki trenutno skrbi za državna zemljišča. »Skladno s to odločitvijo je treba zagotavljati tudi ustrezne vire za dosego strateških ciljev. Če je strateški cilj sklada povečevati delež državnih gozdov in financirati določene ukrepe, povezane z gospodarjenjem z njimi, potem seveda sklad potrebuje denar za ta namen,« je prepričan Jereb.

Županski lobi

A so finančne obveznosti sklada do občin, denacionalizacijskih upravičencev in različnih državnih institucij tolikšne, da ta institucija letos prvič v svoji 21-letni zgodovini pričakuje izdaten minus iz poslovanja. Samo občinam je moral nakazati 3,7 milijona evrov denarja od koncesijskih dajatev, ki jih je zbral na račun izkoriščanja državnih gozdov. Sklad je pristojne že nekajkrat pozval, naj ga razbremenijo tega velikanskega izdatka, a zaman. Skladova finančna obveznost do občin je zapisana tudi v nastajajočem zakonu o gospodarjenju z državnimi gozdovi. Ker naj bi te s sklada prenesli na novo državno družbo Slovenski gozdovi, d. o. o., naj bi koncesijsko dajatev občinam, na območju katerih so državni gozdovi, po novem izplačeval MKO.

Toda ta denar bi država krvavo potrebovala za nakup dodatnih gozdov in kmetijskih zemljišč, saj v tem pogledu močno zaostaja za svojimi strateškimi načrti. Namesto ciljnih 800 hektarjev gozdov na leto jih je sklad lani kupil le 283 hektarjev. Da bi bila mera polna, lahko občine denar, ki ga dobijo od sklada, porabijo za kar koli, ne nujno za vlaganja v gozdove, kar bi bilo edino smiselno. V tem pogledu jim je februarja sprejeti interventni zakon o odpravi posledic žleda življenje sicer malce zagrenil, saj v njem piše, da morajo koncesijsko dajatev v letih 2014, 2015 in 2016 porabiti strogo namensko – za vzdrževanje gozdnih cest in nego gozdov. Toda vmes je bil očitno znova na delu močan županski lobi, kajti nastajajoči zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi namerava to določilo iz interventnega zakona črtati. To pomeni, da bodo lahko župani gozdarski denar še naprej zapravljali nenamensko.

Smo se iz Elana in Adrie Airways kaj naučili?

Samo Jereb poudarja, da nenamenska poraba dela koncesijskih dajatev občin gotovo ne prispeva k doseganju strateškega cilja države – povečevati delež državnih gozdov. »Če sprejmemo takšno ureditev, potem morajo MKO, vlada in zakonodajalec odgovoriti na vprašanje, kateri drugi viri bodo uporabljeni za doseganje strateškega cilja, ali pa spremeniti strateške cilje,« navaja Jereb. O gozdarski reformi, s katero naj bi MKO naredilo zgolj to, da bi državne gozdove s sklada preneslo na novo gospodarsko družbo Slovenski gozdovi, pa pravi: »Pričakujemo, da je MKO preučil celoten sistem upravljanja gozdov in lesa ter vloge posameznih organizacij v njem, saj sistema ni mogoče izboljšati s spreminjanjem le določenih delov, ne da bi hkrati preučili medsebojne vplive med akterji na posameznem področju in njihove vloge po spremembah.«

Glede novega državnega gozdarskega podjetja, ki ga ustanavlja minister Židan, drugi namestnik predsednika računskega sodišča opozarja, da mora takšna odločitev temeljiti na ustreznih analizah njenega poslovanja glede na pogoje ustanovitve. »Pri tem je treba upoštevati pravni okvir delovanja gospodarskih družb, še posebno s področja državnih pomoči. S tega vidika bi lahko bila ustanovitev take gospodarske družbe seveda tvegana, če družba ne bi bila ustanovljena tako, da bi bil poslovni model vzdržen in bi prinašal primerne donose. Upamo, da se je Republika Slovenija iz primerov dokapitalizacije Elana in Adrie Airways naučila, da je treba pri vlaganju javnih sredstev v poslovanje gospodarskih družb opraviti test zasebnega investitorja,« sklene Jereb.