Največja stranka v evropskem parlamentu, evropska ljudska stranka, vztraja, da so bile politike spopadanja s krizo pri odpravljanju neravnovesij uspešne in da je treba delo končati. Zavračajo možnost izdaje evroobveznic in bolj aktivne politike Evropske centralne banke v boju proti brezposelnosti. Njene članice so slovenske SDS, NSi in SLS.

Druga največja poslanska skupina, socialdemokrati (v Sloveniji SD), zagovarja obrat od politik varčevanja. Podpira izdajo evroobveznic, ki bi za države evra izenačile pogoje, pod katerimi bi si lahko izposojale denar. Njihovi memorandumi in akcijski načrti govorijo o alternativni Evropi, opozarjajo na naraščajočo ekonomsko neenakost in potrebo po ustvarjanju novih delovnih mest, za kar vidijo prostor tudi znotraj sedanjega ustroja EU.

Evropski liberalci (pri nas LDS, Zares, DL, o članstvu PS se še odloča) so naklonjeni evroobveznicam po predlogu Ollija Rehna, kar bi omogočalo notranje kaznovanje z večjim prispevkom za države, ki bi imele nižjo oceno bonitetnih agencij. Poudarjajo individualno odgovornost in vero »v kompetitivnost, odstranjevanje ovir trgovini in učinkovito regulacijo trga. Še naprej se bomo borili proti protekcionizmu in vladnemu vmešavanju, ko spodkopavata rast delovnih mest in zastirata bogastvo na regionalni, nacionalni in EU ravni.«

Poslanska skupina, znotraj katere Slovenija (do sedaj) ni imela svojih poslancev, so evropski zeleni, ki svoj program utemeljujejo na zelenih politikah in prenehanju z varčevalnimi ukrepi. Raziskave javnega mnenja napovedujejo, da bo tretja največja poslanska skupina v novem parlamentu združena evropska levica, ki zagovarja brezkompromisen odmik od sedanjih politik k bolj socialni, demokratični in solidarni Evropi. A vsi ti trije pridevniki so, skupaj z »ekološkim in trajnostnim«, prisotni skoraj pri vseh strankah in v vseh predvolilnih obljubah. Razlike so v detajlih.

Raziskave javnega mnenja kažejo, da bo v novem, 751-članskem evropskem parlamentu okrepljena tudi zastopanost evroskeptičnih, nacionalističnih in rasističnih političnih skupin. Gre za politično skupino, ki ohlapno povezuje islamofobnega Nizozemca Geerta Wildersa, francosko favoritinjo Marine Le Pen z Nacionalno fronto, italijansko antimigrantsko Severno ligo, antisemitski madžarski Jobbik in evroskeptični britanski UKIP.

V Sloveniji bo za evropski parlament kandidiralo šestnajst list. Pri večini gre za etablirane politične grupacije ali politike. Med njimi pa so tudi štiri liste, ki se bodo med volilci preizkusile prvič. Vsi obljubljajo drugačno, bolj socialno politiko. Stopnje njihove odločnosti pri jasni obsodbi sedanjih politik, ki so Evropo pahnile v naraščajočo neenakost, revščino in brezposelnost, pa so različne. Prav tako se razlikujejo v zavezanosti svojim ciljem oziroma pragmatičnosti na drugi strani.

Vsem štirim smo zastavili vprašanja o pomenu volitev, njihovih zaveznikih in sprejemljivosti sedanjega ustroja EU. Zanimalo nas je njihovo stališče do evroobveznic, fiskalnega pakta in bančne unije, kaj vidijo kot slovenski interes in kako bodo ohranili tesnejši stik z volilci kot njihovi predhodniki. In nenazadnje, kaj so evropski projekti, ki lahko ohranijo in osmislijo idejo EU. Njihova stališča predstavljamo po vsebinskih sklopih.

Zakaj na volitve in kako ohraniti stik z realnostjo

Solidarnost

Tako nosilec liste dr. Dušan Keber kot Marjutka Hafner in dr. Damjan Mandelc poudarjajo svoje aktivno sodelovanje na lanskih protestih. Kandidaturo vidijo kot logično nadaljevanje. Dušan Keber pravi, da »Evrope v enem mandatu ni mogoče popolnoma zasukati v smer, ki si jo želimo, a na daljši rok je to mogoče, in vsak korak šteje«. Damjan Mandelc dodaja, da »ob učinkovitosti sedanjih slovenskih poslancev, z izjemo Mojce Kleva Kekuš, ne bi pomagalo niti, če bi imeli sto poslancev. S kvalitetnimi ljudmi, znanjem in suvereno držo pa bi lahko imeli vpliv, ki presega našo velikost.« Ovir za ohranjanje stika s prebivalci v Sloveniji ne vidijo. »Pomembno pa je, da se ohrani stik tudi s slovenskim parlamentom in institucijami civilne družbe,« pravi Marjutka Hafner.

Piratska stranka Slovenije

Benjamin R. V. Ferreira podobno spomni, da sta prav oba švedska piratska poslanca v zadnjem petletnem mandatu dokazala, da lahko tudi zelo majhna skupina ljudi doseže, da se kolesje EU ustavi, in prepreči sprejetje določene zakonodaje. To se je zgodilo ob Acti, evropski zakonodaji, ki je želela omejiti človekove pravice in svobodo interneta. »Veliko se lahko naredi že samo s tem, če se ljudi informira, kaj se zares dogaja in obeta.« Povezanost evropskih poslancev z volilnim telesom doma ocenjuje kot porazno. »Internet izniči vsak izgovor,« je odločen.

Verjamem! Lista dr. Igorja Šoltesa

Igor Šoltes je bil v sredo tik pred tem, da se vzpostavi internetna stran, na kateri so vsaj okvirno izrisani njegov razmislek in prioritete liste. Pred tem je skupaj z drugimi kandidati svoje liste obstajal le na facebooku. Poudari, da moramo prenehati biti le poslušalci in nato izvrševalci evropskega pravnega reda ter postati tudi njegovi sooblikovalci. »Imam pomisleke glede vodenja ekonomske politike v zadnjih letih,« pravi. »V nekaterih državah se je izkazala kot ne ravno učinkovita oziroma so posledice hujše, kot so napovedovali pred varčevalnim eksperimentom.« Ohranjanje stika s prebivalci Slovenije ga v dobi interneta ne skrbi.

Združena levica

Tudi nosilka liste Združene levice Violeta Tomič meni, da bo prihajajoča petletka za EU odločujoča. »Vstopamo z jasno zahtevo in zavezo, da je treba drugače naprej. Politika zategovanja pasu je družbeno bogastvo samo še v večji meri prelila k najbogatejšim in delavski razred izginja. Ljudem je treba pokazati, da je mogoče socialno situacijo, ki je tempirana bomba, izboljšati po mirni poti,« opisuje razmislek in motor za skupno listo treh strank, Stranke za trajnostni razvoj Slovenije, Iniciative za demokratični socializem in Demokratične stranke dela. Pravi, da je nezaupanje ljudi do politikov, ki se odpravijo v Bruselj, razumljivo. »Na predlog Dušana Pluta bomo naše plače evropskih poslancev transparentno ovrednotili glede na plačo slovenskih poslancev, razliko pa vložili v sklad, ki bo namenjen ali šolanju talentiranih mladih iz socialno šibkejših družin ali za pomoč komurkoli, ki bo pomoči potreben.«

Zavezništva in prioritete

Solidarnost

Damjan Mandelc pravi, da se v Solidarnosti odločajo med zavezništvom z evropskimi socialdemokrati, zelenimi ali združeno evropsko levico. »Zeleni so dokazali, da je mogoče preseči meje med strankami in podpreti dobre projekte, ki temeljijo na zelenem preboju, socialnih politikah in trajnostnem razvoju in nasprotujejo neoliberalizmu. Okrepiti je treba novo socialdemokratsko politiko in dokazati, da je med njeno današnjo pasivnostjo in radikalno socialistično paradigmo še nezaseden prostor.« Marjutka Hafner doda, da so pomembna tudi zavezništva držav, ne glede na strankarske barve. »Naše naravne partnerke so zagotovo države srednje Evrope, Slovaška, Češka, Poljska, in baltske države. Imamo podobno zgodovino in podobne težave pri strukturi in delovanju naših gospodarstev.« Dušan Keber: »Nedvomno bodo vse omenjene stranke za predsednika komisije podprle kandidata leve sredine ali levice. Verjamem, da lahko uveljavimo dobre ideje. Ena od teh je preprečevanje socialnega dumpinga, ki služi le bogatenju elit in siromašenju vseh drugih, saj temelji na suženjskem izkoriščanju delavcev in zmanjševanju števila delovnih mest v EU.« Damjan Mandelc: »Slovenija si mora pridobiti mnogo bolj prodorno in aktivno vlogo. Med politiki, ki obljubljajo odmik od neoliberalizma in imajo realno možnosti zasesti mesto predsednika komisije, je socialdemokrat Martin Schulz, zato ga bomo podprli.«

Piratska stranka Slovenije

»Sedanja švedska piratska parlamentarca sta se pridružila evropskim zelenim, in tudi sam mislim, da se bom tam počutil dobro, če nas ne bo dovolj, da bi oblikovali svojo skupino,« pravi Benjamin Ferreira. Politične predloge piratov so v zadnjih letih posvojile mnoge stranke. »Mi smo bili vedno za to, da je ideje treba deliti,« brezskrbno razlaga Benjamin Ferreira. Svoje prioritete prepozna v zahtevi po večji transparentnosti delovanja EU in obveščanju ljudi o transatlantskem trgovinskem in investicijskem paktu, o katerem pogajanja tečejo za zaprtimi vrati. »Tu bomo pirati razbijali po vratih, dokler jih ne razbijemo,« pravi.

Verjamem! Lista dr. Igorja Šoltesa

Za Igorja Šoltesa je govoriti o zavezništvih še prezgodaj. »Potrebno bo sodelovanje z vsemi,« pravi. »O političnih zavezništvih se bomo razgovorili po volitvah. Hkrati bo novi parlament verjetno drugačen in možno je, da se bodo oblikovale nove, drugačne skupine.« Prepričan je, da bodo potrebni novi premisleki na vseh področjih, pri čemer izpostavi področje migracij, ki ga je po njegovem, sploh po krizi, treba reformirati. »Brez migrantov, njihove delovne sile, EU gospodarsko ne more preživeti. Migracijsko politiko je treba aktivno voditi. To ne pomeni, da mora EU sprejeti vse ekonomske migrante, mora pa imeti politiko, ki je učinkovita in predvsem humana ter ne diktirana s strani populizma.«

Združena levica

Program Združene levice jasno odseva članstvo v skupini združene evropske levice, s tem da je njihov program trajnostnega razvoja in okoljske politike še natančneje razdelan. »Vidimo tri nujne prioritete,« pravi dr. Dušan Plut. »Povečati stopnjo demokratičnosti EU. Povečati socialno pravičnost, kar pomeni aktivno manjšati družbeno neenakost. Ter spoštovati okoljske omejitve. Ni dovolj le razvijati načine pridobivanja energije iz obnovljivih virov, treba je zmanjšati porabo energije in surovin. Zasnovati moramo krožno gospodarstvo, ki ne bo temeljilo na nenehni gospodarski rasti. A to ne bo dovolj, kajti s tem ne rešimo problema krivične delitve ustvarjenega med delavci in lastniki kapitala. Zato gledamo na EU kot na ekološko, gospodarsko trajnostno in socialno unijo kot celoto.« Luka Mesec opozarja, da interesi niso nujno nacionalni, saj se je liberalna sredina pripravljena povezovati tako na levo kot na desno in politično sodelovati povsod po EU, kajti v trenutni situaciji jim vse več ljudi odreka podporo. »Zato nastajajo velike koalicije med socialdemokrati in konservativci, hkrati pa so načini vladanja vse bolj avtoritarni. Za nas je edina rešitev, kako ustaviti sedanji način delovanja EU, organizirano delavstvo, močne leve stranke po Evropi in močni sindikati. Potrebujemo organiziranost in organizacije, ki bodo znotraj sedanje, stare, vse bolj avtoritarne družbe začele graditi novo, bolj demokratično, socialistično družbo in prek tega tudi novo politiko.«

Sedanji institucionalni ustroj in pogodba o EU

Solidarnost

V Solidarnosti opozarjajo, da se mora EU nujno spremeniti, če želi obstati. »Biti samo trgovska, ekonomska in monetarna unija je premalo za skupnost, ki želi postati Združene države Evrope. Postati mora tudi socialna unija, ki vsem svojim prebivalcem izboljšuje dostopnost do ključnih socialnih pravic,« pravi Dušan Keber.

Priznavajo, da je sedanja evropska zakonodaja bolj naklonjena neoliberalnim ukrepom, a Damjan Mandelc opomni, da je predpise mogoče spremeniti. Marjutka Hafner doda, da »smo v zadnjega pol stoletja videli, da globalna tekmovalnost ne prinaša rezultatov. Pomeni le, da imaš enega zmagovalca in vrsto poražencev. Zato je edini logični odgovor, kako naprej, sodelovanje in solidarnost, ne pa tekmovanje vseh z vsemi.«

Piratska stranka Slovenije

Pirati vidijo EU kot dobro in za prihodnost edino možno politiko evropskih držav. »Vsekakor je EU dobra zamisel, a s trenutno nekoliko šepavo izvedbo,« pravi Benjamin Ferreira, ki je tudi sam zagovornik evropskega federalizma. »S tem bi tudi delovanje EU postalo bolj demokratično in transparentno. Hkrati bi se komisiji, ki ni izvoljena niti podvržena demokratičnemu nadzoru, lahko odvzelo pristojnosti, ki jih ne potrebuje nujno za svoje delo, in se jih preneslo na parlament.«

Verjamem! Lista dr. Igorja Šoltesa

Igor Šoltes pravi, da bi bilo treba tako iz nacionalnih kot evropskih politik umakniti populizem, a doda, da bi »težko sodil, ali bi bilo treba spremeniti vlogo, ki jo ima sedaj evropski parlament, ker je to zelo široko vprašanje, tudi v odnosu do posameznih evropskih institucij. A o reformi EU se govori že nekaj časa, v smislu, ali potrebujemo Združene države Evrope. Ob tem se bo na novo definirala tudi vloga posameznih institucij. Vendar se federalizem ne more graditi le na ideologiji. Treba je oceniti, kaj lahko realno naredimo znotraj neke reforme.«

Združena levica

»Trenutni evropski pravni red ne le ovira, ampak onemogoča že keynesovsko politiko, kaj šele socialistično,« pravi Luka Mesec. »Kar je Margaret Thatcher in Ronaldu Reaganu uspelo v osemdesetih z napadom na sindikate in socialno državo, se je prek EU udejanjilo z integracijo. Ta je države prepričala, da se z uresničitvijo bruseljskih neoliberalnih direktiv približujejo bolj razvitim standardom. V našem programu so konkretni predlogi reform. Vemo pa, da bomo te lahko uresničili le, če bo za nami tudi družbena moč, ki si jo moramo vsi skupaj vzeti nazaj.«

Bančna unija in fiskalni pakt

Solidarnost

V Solidarnosti podpirajo izdajo evroobveznic in prestrukturiranje dolgov. »Zavzemamo se za evroobveznice, odlog vračila dolgov in znižanje obrestnih mer, v neki točki pa tudi delni odpis dolgov,« razlaga Damjan Mandelc. Marjutka Hafner doda, da odpis dolgov »ni moralna ali socialna kategorija, ampak izključno ekonomska. Finančne institucije se bodo morale ovesti, da so dolgovi neizterljivi in da s svojim ravnanjem onemogočajo, da bi se nacionalna gospodarstva postavila na noge.« Za Dušana Kebra je nesprejemljivo, da v uniji držav najrevnejše države plačujejo najvišje obrestne mere, najbogatejše pa najnižje. »Fiskalna unija je mogoča, celo potrebna, a le ob pogoju, da EU sprejme zavezo o utrjevanju skupne socialne države in s tem večje socialne povezanosti članic.«

Piratska stranka Slovenije

»Pirati nismo ne neoliberalci ne socialisti,« trdi Benjamin Ferreira. Čeprav se mu varčevanje ne zdi nujno slaba ekonomska politika, pravi, da ga zanimajo rešitve na podlagi logike in znanosti. »To, da se povsod le brezglavo varčuje, ni dobro, ker pademo v spiralo proti dnu. Kapitalizem in prosti trg delujeta, dokler so na delu ustrezne omejitve in varovalke. Ljudem pa je treba zagotoviti normalno raven socialnih storitev, zdravstvo in šolstvo.« Bančno unijo in evroobveznice podpira, saj jih vidi kot korak v smeri večjega poenotenja območja evra.

Verjamem! Lista dr. Igorja Šoltesa

Igor Šoltes nasprotuje polnjenju bančnih lukenj z javnim denarjem, a je previden pri oceni, kako naprej. Tudi glede evroobveznic. »Treba je pogledati prednosti in slabosti. Gre za pomemben finančni inštrument, s katerim se ponovno polni državna blagajna. Evro pa je samo tako močan, kot je močan njegov najšibkejši člen, zato je treba vse te mehanizme previdno uporabljati.« ECB bi lahko delovala tudi drugače, a vrednostnih sodb ne želi dajati. Fiskalni pakt, pravi, je mehanizem, ki se mu še lahko določi vsebino. »Zanimati nas mora prihodkovna stran, ne le odhodkovna. Zato imamo enotni, notranji trg EU, ki ga bo treba šele v celoti vzpostaviti. To je prednost, ki jo lahko države izkoristijo. Eden od mehanizmov je sistem sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, pa javna naročila...« Dodaja, da varčevanje ni potrebno, če obstaja vizija, kako zagnati gospodarski razvoj, tudi s pomočjo davčne in socialne politike.

Združena levica

V Združeni levici jasno opozarjajo na dolgoročne posledice fiskalnega pakta, ki vodi k umiranju javnega sektorja na obroke. »Javni sektor zagotavlja kvaliteto življenja. Države z močnim javnim sektorjem so krizo najmanj občutile, Slovenija pa je žal nekje na sredini. Zato je njegova razprodaja nesprejemljiva,« je jasna Violeta Tomič. Dušan Plut dodaja, da EU tako, kot je zastavljena, glede dolgov in bančništva ne more preživeti naslednjih pet let. »Resno moramo spregovoriti o popolni rekonstrukciji dolgov, kot je to naredila Nemčija po drugi svetovni vojni. Vprašanje dolgov moramo reševati kot skupni problem, ne pa da vse slabosti zadolževanja padejo le na najšibkejše članice.« V tem kontekstu tudi podpirajo evroobveznice. Luka Mesec opozarja na nujnost redefinicije prioritet Evropske centralne banke. Ta ne more skrbeti le za nizko inflacijo, ampak mora upoštevati tudi interese delavstva, držav, ki niso posojilodajalke, in množice brezposelnih. »EU je edina skupnost, ki temelji na medsebojnem tekmovanju in ne na sodelovanju članic.«

Zakaj še naprej EU?

Solidarnost

Izvirna ideja, ki jo predlagajo v Solidarnosti, je evropsko zdravstveno zavarovanje, ki bi temeljilo na solidarno zbranih sredstvih. Razvijali bi ga postopoma, najprej za zagotovitev najdražjih zdravil in redkih zdravstvenih storitev vsem Evropejcem. Podpirajo idejo univerzalnega temeljnega dohodka in verjamejo, da se je mogoče približati polni zaposlenosti, denimo s skrajševanjem delovnika in zmanjševanjem razpona dohodkov. Podpirajo zagotovitev minimalne plače za vso EU, ki bo omogočala dostojno preživetje zaposlenim in njihovim družinam.

Piratska stranka Slovenije

Benjamin Ferreira pravi, da so pirati praktični, zavezani k posredovanju ključnih informacij javnosti, a brez velikopoteznih rešitev. »Države so v času krize začele gledati le na svoje koristi in pozabile, da so članice EU. Treba bi bilo stopiti skupaj. Če bi obstajal občutek iskrene medsebojne pomoči, bi bilo marsikaj drugače.«

Verjamem! Lista dr. Igorja Šoltesa

Igor Šoltes pravi, da sam ni več prepričan, ali ni bil Grčiji postrežen prevelik zalogaj, da bi lahko še naprej verjela v sedanjo Evropo. »Tudi zato so se pojavile nove skupine, ki zagovarjajo drugačno politiko, za varovanje ali ohranitev socialnih pravic. Hkrati je res, da vsak nosi svoj del odgovornosti.« Glede bodočih projektov EU, ki bi ji lahko povrnile nekaj zaupanja ljudi, meni, da gre za težko vprašanje. »Kaj je smisel življenja?« sprašuje.

Združena levica

V odgovor na vprašanje o prihodnjih projektih EU Dušan Plut z veseljem razpre list papirja. »Tu je le prvih dvanajst predlogov!« Na prvem mestu je povečanje evropskih sredstev za ustvarjanje novih, zelenih trajnostnih delovnih mest. »Pa sklic vseevropske konference za odpis dolga in krepitev evropskega proračuna z večjim deležem, ki ga prispevajo vse države članice. Vse uvoženo blago mora izpolnjevati okoljske in socialne minimalne standarde, ukiniti je treba davčne oaze, potrebujemo trajnostni Marshallov plan za Evropo,« našteva. »Ne razumem, kako lahko katerikoli politik reče, da se razmere v Evropi izboljšujejo, ob tem pa je vsak četrti mladi Evropejec brezposeln. Za koga se razmere izboljšujejo? In potem se vprašam, kje so meje potrpežljivosti evropskega prebivalstva.«