Bratuškova in Janša imata ob tem, da sta bila včeraj glavni osebi v monologu prej omenjenega veseljaka s tržnice, še nekaj skupnega. Na vse pretege se oklepata funkcij. Janša se ne pusti stresti s stolčka predsednika SDS, a ker mu njegovi verniki ne upajo povedati na glas, da bi bil že skrajni čas za sestop, bo stranko vodil tudi izza rešetk, če bo treba. Podobno vztrajna je Bratuškova. Nikoli ni bila izvoljena za predsednico Pozitivne Slovenije, a jo je kljub temu vodila več kot leto dni in se otepala volilnega kongresa. Tako je bilo vse do usodnega 25. aprila, ko je sama zahtevala spopad z Jankovićem, vendar so ji člani in članice na kongresu večinsko rekli: Nočemo te za svojo predsednico.

Poraz je bil za Bratuškovo še toliko bolj boleč, ker je na kongres prišla z neprimerno boljšim izhodiščnim položajem kot tekmec. Je predsednica vlade, ki jo, kot sama pravi, za opravljeno v zadnjem letu dni hvali evropska politična smetana vse od Barrosa, Merklove do Camerona. A so si članice in člani PS kljub temu za svojega predsednika raje ponovno izvolili najprej zamrznjenega in nato odstopljenega Zorana Jankovića. Pa čeprav njegova dejanja bolj kot elitni evropski politiki spremljajo slovenski organi pregona.

Vprašajmo se torej, s kom je v tej zgodbi nekaj hudo narobe. Z Zoranom Jankovićem, ustanoviteljem PS, ki je brezglavo silil na čelo PS, čeprav je vedel, da s tem izziva strmoglavljenje vlade, ki jo vodi njegova stranka? Z Alenko Bratušek, ki z datumom sklica volilnega kongresa PS in s presojo, kolikšna je njena moč v stranki, ne bi mogla bolj udariti mimo? S člani PS, ki so Jankovića ponovno izvolili za predsednika stranke in tako najverjetneje tudi njej podpisali smrtno obsodbo? Z vsemi skupaj!

Za Pozitivno Slovenijo – žal tudi za slovensko vlado – je bil usoden 12. januar 2013, ko pozitivci takratnemu predsedniku Zoranu Jankoviću niso bili sposobni povedati resnice, da je cesar nag. Po zanj zelo obremenilnem poročilu protikorupcijske komisije bi ga morali odsloviti s čela stranke, dokler ne dokaže, da je nedolžen. Toda raje so slepo privolili v njegovo predsedniško zamrznitev. S tem so sicer omogočili oblikovanje sedanje koalicije, a je po njej vse od 20. marca lani, ko je prevzela vodenje vlade, neusmiljeno udrihal Jankovićev zamrznjeni rep. Kot vse kaže, bosta zdaj odpadla oba – rep in vlada.

Toda pozitivcem to, da so 15. aprila v kongresnem centru na Brdu pri Kranju uprizorili samomorilski napad, očitno ni bilo dovolj. Zdaj so zajeli še talce – državljanke in državljane Slovenije. Namesto da bi Alenka Bratušek po porazu na volitvah za predsednico PS takoj odstopila s položaja predsednice vlade, kot je napovedala, in omogočila čimprejšnje volitve, se z Jankovićem vojskuje naprej. Poslanke in poslance ter strankine ljudi v vladnih službah novačita vsak v svojo vojsko. A se motita, če mislita, da se bodo opredeljevali po kriteriju, koga od njiju imajo raje. Odločali se bodo glede na to, s katero vojsko bi več pridobili. Za ohranitveni nagon pri delodajalki državi gre!