Nedavna gorska nesreča s smrtnim izidom pod Storžičem, ko sta se v severno steno gore podala mladeniča brez ustrezne opreme, enemu od njiju pa je spodrsnilo in je omahnil v smrt, je lahko hud opomin vsem, ki se bodo med prvomajskimi počitnicami podali v hribe in gore. Nad 1500 metri nadmorske višine, v severnih stenah pa že nad tisoč metri, namreč vladajo povsem zimske razmere.

»Najbolj nevarne so grape, ki so še vedno polne snega. Pot je lahko povsem lepa, kopna, a če je treba prečiti kakšno od teh grap, zna biti zelo nevarno. Zjutraj je sneg pomrznjen in zelo drsi, popoldne pa se višje nad grapo, kjer se sneg tali, lahko sprožijo plazovi. V vsakem primeru so torej nujni dereze in cepin. Vsekakor pa je treba spremljati tudi vremensko napoved, saj ob napovedanem dežju v visokogorju kaj hitro to lahko pomeni leden dež ali sneg, temperatura se hitro spusti pod nič stopinj Celzija in podhladitev gornika je lahko huda nevarnost,« je opozoril predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik.

Veje lahko še vedno padajo

Opozorilom se pridružujejo tudi na Planinski zvezi Slovenije, kjer poudarjajo, da se te dni odpira kar precej planinskih koč, da je večina poti res že kopnih in lepo prehodnih, a da jih je kar nekaj takih, ki so zaradi posledic februarskega žledoloma še vedno neprehodne, nevarne in zato zaprte. O aktualnem stanju in zaprtih planinskih poteh se je najbolje pozanimati kar na spletnih straneh PZS oziroma na njihovi posebni strani http://stanje-poti.pzs.si/. Po zadnjih podatkih, ki jih imajo zbrane na spletni strani, je še vedno zaprtih 247 planinskih poti, ponovno odprtih pa je 127. Vendar se podatki sproti spreminjajo, ko planinska društva sanirajo te poti in sporočajo spremembe.

»Previdnost pa ni odveč na vseh poteh, saj so ponekod na krošnjah ostale veje, ki se jih ne da odstraniti. Naši markacisti, ki skrbijo tudi za vzdrževanje planinskih poti, so opravili že veliko dela, a nas ga čaka še precej,« je dejal Igor Mlakar, načelnik komisije za planinske poti Planinske zveze Slovenije. Predsednik PZS Bojan Rotovnik je sicer že takoj po žledolomu ocenil, da je poškodovanih ali neprehodnih kar 40 odstotkov planinskih poti zunaj visokogorja, kar pomeni, da je to daleč največja škoda, ki so jo kadar koli zaradi naravnih nesreč utrpele planinske poti v več kot 120-letni zgodovini planinske organizacije.

Planinske poti bodo lahko urejali šele po ukrepih lastnikov

»Ocenjujemo, da bomo lahko javnosti do konca maja predstavili prve natančnejše podatke o posledicah februarskega požleda na planinskih poteh. Treba se je zavedati, da markacisti in drugi društveni delavci, ki na prostovoljni osnovi skrbijo za vzdrževanje planinskih poti, vse od februarja zelo intenzivno delajo na čimprejšnji sanaciji prehodnosti planinskih poti, kjer je to le mogoče. Dejstvo pa je, da po opravljenih pogovorih z Zavodom za gozdove Slovenije in izvedenih ogledih na terenu ocenjujemo, da bo sanacija vseh planinskih poti lahko potekala še več let. V planinski organizaciji nismo lastniki zemljišč, po katerih potekajo planinske poti, zato bomo lahko sanacijo mnogih planinskih poti izvedli po opravljenih posegih lastnikov zemljišč oziroma gozdarjev. Pri tem pa v Planinski zvezi Slovenije spodbujamo sodelovanje planinskih društev, skrbnikov planinskih poti, z lastniki zemljišč pri odpravljanju posledic naravne nesreče,« je še dejal Rotovnik.

Te dni se odpira kar nekaj doslej zaprtih planinskih koč. Teh je sicer v vsej Sloveniji 177 (skupaj z zavetišči in bivaki), skupno pa je na voljo okoli šest tisoč ležišč.

Katere planinske koče so že odprte, objavlja PZS prav tako na svoji spletni strani (http://www.pzs.si/koce.php), nekatere se odpirajo prav ta konec tedna, nekatere (sicer še zaprte) pa bodo posebej odprte le za prvomajske praznike. Med bolj obiskanimi in znanimi planinskimi kočami bo od tega konca tedna naprej odprt tudi Aljažev dom v Vratih, medtem ko je ob Triglavskem domu na Kredarici, ki je zaprt, na spletni strani prijazno napisano: »Sprejmejo vas meteorologi.«