Ustavni pravnik dr. Janez Čebulj meni, da premierka Alenka Bratušek po porazu na volitvah za predsednico Pozitivne Slovenije (PS) sicer lahko oblikuje svojo poslansko skupino, kar bo očitno storila, vendar poudarja, da bi se ji moralo v tem primeru pridružiti vsaj 22 poslancev PS. Poslanski skupini PS in SDS bi lahko – tako Čebulj – tudi izglasovali konstruktivno nezaupnico s »tretjim« mandatarjem, vendar bi ta manever uspel le, če poslanske skupine PS ne bi zapustilo več kot šest poslancev in se pridružilo zdajšnji predsednici vlade. »Ampak mislim, da ne za eno ne za drugo ni realnih možnosti,« ocenjuje naš sogovornik.
»Nikomur ni do hitenja z volitvami«
Bi morebitne predčasne volitve lahko bile še pred poletjem – julija, torej že v času šolskih počitnic? »Pred parlamentarnimi počitnicami bi lahko bile, če bi se ves postopek – z odstopom predsednice vlade vred – odvil zelo hitro. V času šolskih počitnic oziroma dopustov volitev zagotovo ne bo; še posebno ne glede na zadnjo odločitev ustavnega sodišča o času izvedbe 'arhivskega referenduma'. Mislim pa, da do posebnega hitenja (kljub drugačnim besedam) ni nikomur od akterjev te zgodbe. Ni še namreč znano niti to, kdo bo odšel v evropski parlament, še manj, kakšne so ambicije sedanje predsednice vlade glede ustanovitve lastne stranke ali pridružitve dela PS kateri od že obstoječih, in še bi se našlo… Zagotovo pa je še kaj nujnega, kar morata vlada in z njo državni zbor postoriti pred začetkom predvolilne kampanje. Skratka, nisem povsem prepričan, da bodo volitve vsaj jeseni,« napoveduje Janez Čebulj.
Vprašali smo ga tudi za oceno politične godlje, v kakršni se je znova znašla Slovenija, in ali je Janković ravnal modro, ko je znova kandidiral za predsednika PS. »Gospod Janković je pač izkoristil pravico kandidirati. Točneje povedano: odločil se je, da ponovno aktivira funkcijo predsednika, ki mu – če so moje informacije pravilne – ni nikoli prenehala. Verjetno pa do tega položaja ne bi prišlo, če bi bile zdajšnje koalicijske stranke (razen PS) dosledne, ko so za vstop v koalicijo s PS in za imenovanje Alenke Bratušek za mandatarko postavljale pogoj, da Janković odstopi kot predsednik stranke. Če bi bile dosledne, bi verjetno Bratuškova že takrat postala predsednica PS in do takšne 'politične godlje' v tem trenutku sploh ne bi prišlo. Poleg tega mi ne glede na to ni jasno, zakaj je sploh moralo priti do kongresa v tem trenutku. Zato se – če že, vprašanje modrosti postavlja nekoliko širše,« odgovarja Čebulj.
Skok na glavo v bazen brez vode
Dr. Ivanu Kristanu, prav tako strokovnjaku za ustavno pravo, se zdi to, kar se je zgodilo na petkovem kongresu PS, tragično. Toda prepričan je, da zaradi tega, ker je Zoran Janković znova postal predsednik PS, ni treba na vrat na nos izpeljati predčasnih volitev. »Pred septembrom jih ni mogoče kakovostno pripraviti, če bodo že julija, pa bo to skok na glavo v bazen, ne da bi vedeli, ali je v njem sploh kaj vode,« meni prof. Kristan. »Če je Alenka Bratušek sposobna še naprej voditi vlado s svojo formacijo, ki ni vezana na Jankovića, bi to škodljiv dogodek, kakršen je bil kongres PS, nekoliko omililo. To je ena od prehodnih rešitev, po kateri bi bile lahko predčasne volitve jeseni. Horukarske akcije pa so škodljive,« je kritičen Kristan.
Po njegovem prepričanju bi lahko do jeseni popravili tudi veljavni volilni sistem (5. maja bo o tem javna obravnava v državnem zboru). Sam zagovarja kombinirani sistem, po katerem bi polovico poslancev izvolili neposredno, po večinskem sistemu, drugo polovico pa po sorazmernem, torej prek strankarskih list. »Če spremembe volilnega sistema ne bo, bo ostala sestava državnega zbora enaka, kar je slabo. Državni zbor je zdaj invaliden. Imamo namreč ogromne bele lise, cela območja so brez poslancev, druga pa jih imajo po dva ali tri. To je glavna slabost sedanjega volilnega sistema,« trdi Ivan Kristan. In ocenjuje, da bi do predčasnih volitev jeseni lahko pripravili njegove spremembe. »To, da bi bile predčasne volitve že julija, je pa neresno. Ustavno sodišče je reklo, da med počitnicami ne bi smeli imeti referenduma, torej tudi ni prav, da bi imeli volilno kampanjo za predčasne državnozborske volitve med počitnicami. Vsi razlogi govorijo za to, da jih pred septembrom ni mogoče izpeljati,« sklene dr. Kristan.
