Ni dvoma, da so z njegovim padcem za zdaj največ profitirali lastniki več nepremičnin in da bo izpad dohodka poplačala predvsem raja, ki se je sicer najbolj množično razburila zaradi stotih evrov razlike v odmeri. A prav tako ni dvoma, da bi dodatne ukrepe za polnjenje proračuna itak fasali. Kajti povečano inkasantsko aktivnost policistov, redarjev in carinikov je zaznati dlje časa. Cariniki šarijo po prtljažnikih ljudi, pletenke vina in prašiči od sorodnikov pa so postali kontrabant. Vzporedno se od državljana zahteva miselni obrat v državljansko krepostnost. Da od sorodnika, ki mu je prašiča prodal, zahteva račun ali da ga v nasprotnem primeru celo ovadi.

Problem je seveda v zaupanju v to, da bo državljan zaradi svoje krepostnosti v povračilo zares dobil cenejši mavec, če si zlomi nogo. Tega zaupanja ni. Razumljivo. Prvič zato, ker so bili v prejšnjih letih v zasebne žepe preusmerjeni presilni denarji, da bi državljan verjel, da se ne bodo znova. Drugič zato, ker je nastop represivnih organov biričevsko ofenziven! Možnost, da se boš v naših krajih v primeru prekrška izvlekel zgolj z opominom, je malodane nikakršna. Nov vzorčen primer je državljan, ki je ono zgodnje popoldne, odhajajoč iz svoje višjekategorniške službe, hiteč domov, kjer so ga čakali družinski opravki z novorojencem, s parkirnega prostora speljal na Miklošičevo. Čim se je vključil v promet, sta ga rutinsko ustavila mestna redarja. Ki sta slastno ugotovila, da mu je za nekaj dni potekla registracija avta. Ni opazil. Je pa zaradi »inkasantske doslednosti« vznemirjen. Na kraj dogodka so prišli v pomoč tudi policisti, ki so od državljana zahtevali, da jim preda ključe, kar je ta storil tako, da jih je iz roke nad oknom protestno spustil na tla, da so padli pred policista. Ki je gesto ocenil kot upiranje aretaciji. Sledil je zaseg vozila in nasploh nemilostna akcija.

A primer z Miklošičeve je pogojno celo »spodbuden«. Seveda v tem, da so redarji na pomoč poklicali policiste. Posnetek, ki je v zadnjih dneh zakrožil po spletu, na njem pa mestna redarja obračunavata z nekim mladcem, je enostavno katastrofalen. Videno ni videti kot akcija izurjenih uradnikov, temveč kot slab pretep neveščih. Mrcvarjenje. Razumljivo. Težko je od gospodov, ki so bili sprva predvideni za pisanje listkov zaradi napačnega parkiranja, pričakovati, da bodo suvereno izvajali razširjena pooblastila, ki so jih dobili pred časom in ki jim omogočajo uporabo razpršilcev, lisic oziroma sile nasploh. Tudi zato, ker mestni redarji pri državljanih ne premorejo vnaprejšnje avtoritete policistov in so zato še bolj iritirajoče pojave, kot take pa še prej izpostavljeni nespoštovanju.

Ni dvoma, da marsikateri pristojni vidi rešitev v rekrutaciji članov mestnih težkoatletskih klubov v redarske uniforme, kar bi bil zgolj korak proti temu, da bi javni red in mir začele uveljavljati zasebne varnostne agencije. Kot v Iraku. Ne, potreben je korak nazaj in tem ljudem odvzeti dodatno podeljene pristojnosti za uporabo fizične sile. Boljše za vse. Tako za njih kot za civiliste.