Vizija Bruslja, ki želi do leta 2016 vpeljati sistem enotnega evropskega patenta in enotnega patentnega sodišča, ima številne prednosti, kot je na primer okoli 80-odstotno znižanje stroškov pridobitve patenta, a prinaša obenem zelo pomembna tveganja. Podeljeni patenti bodo namreč nemudoma začeli veljati v 25 evropskih državah hkrati, kar bo od podjetij terjalo precej bolj pozorno spremljanje dogajanja na patentnem trgu.
Doslej so morala podjetja prijavljati patent v vsaki državi posebej. Kjer tega niso storila, so lahko lokalna podjetja brez strahu uporabljala nezaščitene tehnične rešitve. V Sloveniji je bilo takšnih rešitev precej. Od vseh patentov, ki jih letno podeli Evropska patentna pisarna (EPO), lani denimo nekaj več kot 66.000, jih le približno dva odstotka velja tudi v Sloveniji. A že čez dve leti bodo možnosti za brezskrbno uporabo različnih tehničnih rešitev močno omejene, s čimer bi lahko postal evropski trg pravi »pašnik« za patentne trole.
Podjetja, ki jemljejo in ne ustvarjajo
Patentni troli z uradnim angleškim nazivom patent assertion entities (PAE) so podjetja, ki nimajo lastne proizvodnje, temveč se ukvarjajo izključno z licenciranjem intelektualne lastnine. Zbirajo in kupujejo patente, a ne zavoljo njihove uporabe pri razvoju proizvodov, temveč izključno z namenom služenja denarja v pravnih postopkih, z izterjavo odškodnin ali zaračunavanjem licenc domnevnim kršiteljem pravic intelektualne lastnine. Ameriška ekonomista James Bessen in Michael Meuer sta leta 2012 naredila raziskavo, v kateri sta ugotovila, da povzročijo patentni troli samo ameriškim podjetjem letno okoli 30 milijard dolarjev neposrednih stroškov. Toliko stanejo le odvetniki, sodni stroški, plačilo licenc ali odškodnin – patentni troli običajno izposlujejo eno ali drugo. Če k temu prištejemo še druge stroške, kot je denimo znižanje vrednosti delnic podjetij, ki se znajdejo v odmevnih sodnih procesih, potem naj bi stroški zrasli na 83 milijard dolarjev. Ta številka vsekakor ni majhna, zlasti ob dejstvu, da so ameriška podjetja za raziskave in razvoj leta 2011 namenila 247 milijard dolarjev, lani pa dobrih 260 milijard dolarjev.
Po ocenah strokovnjakov in poznavalcev tehnološkega sektorja imajo patentni troli izrazito negativen vpliv na gospodarstvo. Samo za razreševanje pravnih sporov dajejo podjetja skoraj desetino investicijskega potenciala. In nihče ni bolj na udaru kot tehnološki velikani. Google je bil v zadnjih petih letih kar 192-krat tarča patentnih trolov, Apple 191-krat in Samsung 151-krat. Pri čemer se približno pet odstotkov tožb za velika tehnološka podjetja konča s stroški, višjimi od 22 milijonov dolarjev. Vendar patentni troli ne diskriminirajo. V kar 90 odstotkih vseh patentnih sporov so tožena stranka mala in srednje velika podjetja, ki zaradi omejenih sredstev pogosto potegnejo krajši konec kot velike korporacije. Zaradi strahu pred višino sodnih in pravnih stroškov se zato v 41 odstotkih odločijo za zunajsodno poravnavo, ki jih stane povprečno 180.000 dolarjev. Brez dvoma gre za denar, ki bi bil lahko precej pametneje porabljen.
Bruselj lahko izkorenini trole
Spremembe na panevropskem patentnem trgu, ki se bo precej približal ameriškemu sistemu, morajo biti narejene izredno previdno. Na to so Bruselj v pismu opozorili največji igralci v svetovnem tehnološkem sektorju, med njimi Google, Apple, Microsoft, Samsung, Cisco in Hewlett-Packard, ki jih najbolj skrbi način delovanja enotnega patentnega sodišča. To naj bi delovalo po nemškem principu, kjer poteka posamezni patentni spor na dveh sodiščih hkrati. Eno sodišče preverja veljavnost patenta, drugo pa kršenje pravic intelektualne lastnine. Podjetja pri tem skrbi predvsem usklajenost delovanja obeh sodišč, saj bi lahko eno ugotovilo kršenje patenta in odmerilo kazen, še preden bi drugo odločilo, ali je patent sploh veljaven.
Dodatna skrb so patentni troli, ki so v ZDA izredno razširjeni, sistem enotnega evropskega patenta pa naj bi to nevarnost močno povečal tudi na tej strani Atlantika. A nekateri strokovnjaki opozarjajo, da nevarnost v Evropi le ni tako velika. Enotno patentno sodišče naj bi namreč delovalo po angleškem in ne ameriškem principu, kar pomeni, da bo morala poražena stran kriti tudi sodne stroške. Poslovanje pravih patentnih trolov v EU pa bi s tem postalo precej manj dobičkonosno.