»Rezultati ankete, ki smo jo med 334 vzgojiteljicami in vzgojitelji 108 vrtcev izvedli letos na Nacionalnem inštitutu javnega zdravja (NIJZ), so pokazali, da je dobra petina obravnavanih vrtcev v hrupnem okolju zaradi cestnega prometa, nekoliko manj pa se vzgojitelji pritožujejo zaradi slabe akustike prostorov. V vseh omenjenih vrtcih si želijo, da bi se stanje izboljšalo tudi pri njih,« ugotovitve raziskave povzema doc. dr. Sonja Jeram z NIJZ.

Po njenem mnenju tudi zvočno okolje v vrtcih in šolah omogoča zdrav razvoj otroka. Še posebno je to pomembno v današnjem času, ko veliko otrok precejšen del dneva v prvih letih svojega življenja preživi v teh ustanovah. Jeramova opozarja, da hrup v vrtcih vpliva na otrokov jezikovni razvoj, učenje, pomnjenje in opravljanje bolj zahtevnih nalog, vpliva pa tudi na otrokov socialni razvoj in lahko prepreči razumevanje pomembnih varnostnih sporočil.

Hrup v vrtcih lahko povzroča promet ali pa so viri v sami stavbi (delovanje prezračevalne naprave). Povzročajo ga tudi otroci sami z govorjenjem in različnimi dejavnostmi. »Otroci prilagodijo glasnost govora glede na raven hrupa v okolju, kar lahko posredno privede do hripavosti in poškodb glasilk,« je povedala doc. dr. Sonja Jeram, ki je zato v pomoč vzgojiteljem prevedla nemško slikanico za otroke in odrasle z naslovom Dobro, da imam ušesa! Dobro, da slišim!. Slikanica na poljuden in otrokom prijazen način predstavi ušesa in sluh, zvoke in hrup ter predstavi igre, s katerimi lahko izostrimo poslušanje. Na voljo je tudi predstavitev s fotografijami naših najbolj pogostih ptic in s posnetki njihovih pesmi. »Otroke želimo na tak način spodbuditi, da pozorno prisluhnejo zvokom iz svoje okolice in se zavejo, da so drugi zvoki pri poslušanju lahko moteči. S tem naj spomnimo tudi vse odrasle, da lahko v primeru povzročanja hrupa s tem motijo druge in jim povzročajo zelo neprijetne težave,« opozarja Jeramova.

Na NIJZ so v lanskem letu 1635 mladostnikov vprašali, kako pogosto poslušajo glasbo in kakšno zvrst. Ugotovili smo, da dobra petina mladostnikov (12,4 odstotka) s svojimi navadami poslušanja tvega, da bo pri njih v večletnem časovnem obdobju prišlo do poškodbe sluha, kar je, kot je povedala Jeramova, podoben delež kot v tujini.

Okoljski kazalec kaže, da so otroci v osnovnih šolah in vrtcih v Ljubljani potencialno izpostavljeni previsokim ravnem hrupa zaradi cestnega prometa. Od 110 vrtcev in 53 osnovnih šol so 14 vrtcev in 3 šole v območju hrupa, kjer je na vseh štirih fasadah stavbe presežena mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča (55 dBA). V Novi Gorici od 16 vrtcev in 11 osnovnih šol pri nobeni stavbi ta mejna vrednost ni bila presežena na vseh štirih fasadah. nr