Včerajšnja obravnava na sojenju proti Bošku Šrotu zaradi spornega financiranja njegovih podjetij s pomočjo družb iz Skupine Pivovarna Laško je dokončno razkrila, da je imela do samega propada Šrotovega lastniškega imperija v njem eno ključnih vlog pravna svetovalka Nina Plavšak.
Plavšakova, sicer avtorica pomembnega dela zakonodaje na področju gospodarskega in insolvenčnega prava, je namreč na sodišču potrdila, da je konec leta 2008 sestavljala osnutek krovne pogodbe, s katero so v Laškem skušali urediti posojilne tokove med družbami iz Skupine Pivovarna Laško (Union, Radenska, Fructal, Delo) in podjetji, ki jih je lastniško obvladoval Šrot (Infond Holding, Center Naložbe). Prav tako, da je Šrotu svetovala pri neuspeli prodaji četrtinskega paketa Mercatorja avstrijskemu Raishopu, ki jo je leta 2009 blokiral Urad za varstvo konkurence (UVK). S svojim pričanjem je šla Plavšakova na roko Šrotu. Poudarila je, da »prelivanje likvidnostnih sredstev med družbami iz Skupine Laško«, ki ga tožilstvo očita Šrotu, »ni bilo sporno«. Hkrati je vrgla rokavico tudi odgovornim v hčerinskih družbah iz Skupine Laško. Ti so po njenem zelo verjetno vedeli, da se podpisujejo pod posojila, ki jih morda nikoli ne bodo dobili nazaj. V enem od členov prej omenjene pogodbe je namreč pisalo, da »obstaja možnost, da bo Infond Holding kmalu insolventen«.
Navedeno dokazuje, da je bila Plavšakova v Šrotov lastniški imperij tesno vpeta od samega začetka do konca. Že v začetku leta 2002, na vrhuncu pivovarske vojne, je Plavšakova, pred tem državna podsekretarka na ministrstvu za finance, ki ga je zapustila po sporu z Antonom Ropom, spisala pravno mnenje, ki ga je Odvetniška pisarna Senica predložila sodišču v pritožbi zoper odrejeno začasno prepoved razpolaganja z delnicami Uniona. Plavšakova je Laščanom stala ob strani tudi v postopku pred UVK. Ta je leta 2005 odobril povezovanje Laškega in Uniona kljub temu, da to ni imelo podlage v povzetku relevantnih dejstev. Isto leto je Plavšakova sestavila pogodbo o prodaji Sodovega deleža v Mercatorju Pivovarni Laško. Včeraj pa je na sodišču Plavšakova še zatrdila, da je Laščanom »dajala pravne nasvete pri upravljanju naložbe v Mercator, ki je skupini prinašala mnoge sinergijske učinke«.
Podatek o njeni vlogi v Šrotovem lastniškem pohodu je pomemben ob dejstvu, da je bila prav Nina Plavšak soavtorica prevzemne zakonodaje, ki je nekdanjemu generalnemu direktorju pivovarne (ne)posredno omogočila, da je le v nekaj letih zgradil pijačarsko-trgovsko-časopisno mrežo, s pomočjo katere je sklepal posle s politiko. Prevzemi, ki jih je izpeljal Šrot, so bili bolj ali manj odločeni vnaprej, saj je šlo pri njih večinoma le za formalizacijo delniških parkirišč. Svojo mrežo je Šrot spletel prek Infonda Holdinga in Centra Naložb, podjetij, ki sta izšli iz nekdanjih pidov. Ti so bili stebri domače privatizacije, ki ji je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja temelje pomagala postavljati tudi Plavšakova.
Slednja za Šrota in druge (nekdanje) kapitalske mogotce ni bila pomembna »le« kot pravna svetovalka. Tako ali drugače je bila vedno blizu tudi vladnim resorjem, ki so jo najemali za pisanje in popravljanje zakonov. Še v začetku leta 2009, torej nekaj mesecev pred »detajkunizacijo« Šrotovega imperija, je bila Plavšakova v igri za članico delovne skupine ministrstva za finance (vodil ga je Franc Križanič) za oblikovanje zakonske ureditve skupnega nadzora nad finančnim trgom. Že kmalu zatem je sodelovala na »nasprotni strani«, ko se je v imenu Laščanov z NLB pogajala o pravnih vidikih (ne)podaljšanja posojil Infondu Holdingu. Hkrati je Plavšakova kot oseba, ki je med domačimi pravniki vrsto let pomenila nesporno avtoriteto, Šrotovemu krogu pomenila trdno pravno hrbtenico pri poslih. To je na sodišču pred časom potrdila tudi nekdanja, domnevno »slamnata« direktorica Centra Naložb Saša Fajs. Dolgoletna Šrotova desna roka Vesna Rosenfeld, ki se je zdaj skupaj s Šrotom znašla na zatožni klopi, naj bi ji tako večkrat zatrdila, da je vse zakonito, saj »da za posle jamčijo najboljši pravniki, med drugim Nina Plavšak«. Slednja včeraj po odhodu s sodišča ni želela dajati izjav.