Zanimivo je bilo spremljati dogajanje na borznem parketu s podrejenimi obveznicami Banke Celje. Med kupci so se pojavili predvsem »stari« borzni mački in špekulanti, ki za nekaj odstotkov nominalne vrednosti kupujejo podrejeni dolg ob skoraj gotovem zavedanju, da bodo zradirani. Kar pomeni, da bodo v prvi fazi izgubili celotno vrednost svoje naložbe. Seveda pa stavijo na »drugi krog« in na odločbo ustavnega sodišča ter upajo, da bodo dejanja Banke Slovenije o razlastitvi imetnikov bančnih delnic in podrejenih inštrumentov v nasprotju z ustavo. To seveda pomeni poplačilo imetnikov obveznic po nominalni vrednosti ob njeni zapadlosti. Potencialni strošek te operacije pa bo spet in žal šel v breme davkoplačevalcev…
Banka Celje že prihodnji teden v državni lasti?
Banka Celje je na aprilski skupščini sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala z denarnimi vložki v višini 160 milijonov evrov. Osnovni namen je kapitalsko okrepiti banko in preprečiti morebitno državno intervencijo, ki bi bila zelo podobna intervenciji Banke Sloveniji na primerih NLB, NKBM in Abanke. Rok za dokapitalizacijo se izteče ta petek, Banka Celje pa je izključila prednostno pravico obstoječih delničarjev do vpisa novih delnic. S tem so želeli omogočiti posameznim zainteresiranim delničarjem in imetnikom podrejenih instrumentov banke »reševanje« banke in preprečiti državno pomoč. Za zadnji dan minulega leta je Banka Celje pred kratkim objavila tudi dokaj skopo bilanco, kjer izkazujejo »le« 126 milijonov evrov izgube in za skoraj 41 milijonov evrov pozitivnega kapitala. Ob tem je zmotilo predvsem dejstvo, da je banka v lastnih bilancah že skoraj v celoti »zradirala« imetnike podrejenega dolga (povedano drugače, je zmanjšala obveznosti do imetnikov teh instrumentov), s čimer je ustvarila za več kot 88 milijonov evrov enkratnega dobička. Brez tega bi bila izguba banke seveda bistveno višja in kapital banke negativen. Slednje dejanje je vsaj nekoliko nenavadno zaradi tega, ker se rok za dokapitalizacijo še ni iztekel in ker je banka posledično ocenila, da ni nobene možnosti, da bi dokapitalizacija uspela. Vsekakor bi bila lahko banka tukaj bolj transparentna in bi lahko omenjeno dejstvo podrobneje predstavila. Ob tem je treba znova poudariti, da banka še nima nobene odločbe Banke Slovenije o »radiranju« imetnikov delnic banke in podrejenih instrumentov. Ravno iz tega vidika je banka posledično ovrednotila podrejeni dolg na neko minimalno oziroma »simbolično« vrednost, saj podrejenega dolga v celoti ne more izbrisati sama (torej 100-odstotno razvrednotenje), ampak za to potrebuje odločbo regulatorja.
