»Ekipa Bikofeja z žalostjo sporoča, da smo se po treh letih delovanja in več kot 500 organiziranih kulturnih dogodkih znašli pred utišanjem, ki predstavlja resno grožnjo našega nadaljnjega ustvarjanja,« so zapisali v sporočilu na facebooku. »Navkljub bogatenju ljubljanske kulturne krajine z alternativnimi in dostopnimi vsebinami z vsemi potrebnimi dovoljenji, se je MOL odločil za popolno prepoved kulturnih dogodkov na terasi Bikofeja, njeno zmanjšanje in skrajšanje obratovalnega časa. Pristojne institucije ob tem pozivamo, naj ponovno premislijo o kompromisu med različnimi pravicami meščanov ter že zapisanih vizijah na področju kulture v Ljubljani.«
V treh letih so v Bikofeju brez subvencij organizirali več kot dvajset razstav, 52 brezplačnih koncertov domačih in tujih izvajalcev, gostili pa so tudi več kot 100 uveljavljenih ter mladih DJ-jev. V Bikofeju opozarjajo, da so bili vsi dogodki izpeljani s potrebnimi dovoljenji MOL in policije. »Brez zapletov so bile opravljene tudi meritve hrupnega onesnaževanja s strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano,« še poudarjajo.
Prijave s strani bližnjih stanovalcev
Kljub temu so s strani dela bližnjih stanovalcev prejeli večje število prijav. V Bikofeju pravijo, da se je s pravnomočno kaznijo zaključila le ena prijava zaradi prekomernega hrupa. »Namesto konstruktivnega dialoga glede kulturnega programa smo s strani nekaterih stanovalcev prejeli več fizičnih groženj, ob dveh napadih na nas so posredovali tudi organi pregona. Po neuspelih pogovorih je del stanovalcev s peticijo pri MOL dosegel zmanjšanje terase Bikofeja brez obrazložitve, prepoved vsakršnih prireditev na terasi ter celo skrajšanje obratovalnega časa.«
Pri Bikofeju pomembnost svojega delovanja vidijo predvsem v tem, da so se za razliko od mnogih gostinskih obratov v centru prestolnice trudili plemenititi kulturno sceno z alternativnimi vsebinami, večinoma pod taktirko mladih ustvarjalcev, ki so za svoja dela v lokalu prejemali tudi priznanja. Opozarjajo tudi, da kulturno udejstvovanje na Židovski ulici hkrati ne moti vseh bližnjih stanovalcev. Med njimi je tudi »glasnik novih tehnologij“ Vuk Čosić, ki o Bikofeju meni, da je: »postal prikriti kulturni center za najprodornejši segment kreativnih industrij tega mesta.«
Interesa za dialog ni bilo
Pomembnost takih ustvarjalnih prostorov v Ljubljani je s pismi podpore prepoznalo tudi več kot 30 vidnih ustvarjalcev na področju kulture. »Bikofe je edini lokal v samem centru Ljubljane, ki živi in diha z aktualno lokalno kulturo mladih in je lahko svetel vzor organizatorjem kulturnih dogodkov,« opozarja glasbenik in kolumnist N’toko, direktor Zavoda Projekt Atol Marko Peljhan pa meni, da je: »v času propadanja nekdaj ključnih mest razvoja alternativnih kultur, Bikofe postal ključni steber lokalne kulturne infrastrukture.«
V Bikofeju so pred prepovedjo stanovalcem ponudili kompromis, ki bi število koncertov na terasi drastično zmanjšal na zgolj osem dogodkov v celem letu, a kot opozarjajo, niso naleteli na pripravljenost na dialog. Odgovorne institucije zato pozivajo, da prevzamejo vlogo mediatorja in »poiščejo konstruktivno rešitev, ki bo Ljubljano približala mestom, h katerim se v javnosti tako hrepeneče obračamo, ne pa spalnemu naselju. Ob tem opozarjamo, da program Bikofeja ustreza 1. in 2. cilju Strategije razvoja kulture MOL 2012 – 2015 na področju glasbene umetnosti, ki govorita o dostopnosti kulturnih dogodkov in kontinuiranem izvajanju kakovostnih glasbenih zvrsti.«