Ecclestone je, da bi lahko bolje pripravil obrambo na sodišču, formalno odstopil iz upravnega odbora F1, prav tako je izpustil dirko za veliko nagrado Kitajske v Šanghaju pred postopkom, od katerega razpleta bo odvisna tudi prihodnost tega tekmovanja. Kaj se bo v primeru obsodbe zgodilo s tekmovanjem, ne ve nihče, saj naslednik Ecclestona trenutno ne obstaja.
Gre za precej pravno zapleten primer, ki kaže na sila sporen način poslovanja v zvezi s pridobivanjem vpliva v tem milijardnem poslu, povezanem s pridobivanjem organizacijskih pravic za prirejanje dirk kraljevskega avtomobilističnega tekmovanja.
Državno tožilstvo v 256 strani obsežni obtožnici trdi, da je Ecclestone leta 2006 ob prodaji deleža v formuli 1 bavarski banki BayernLB britanski družbi CVC od Gerharda Gribkowskyja prejel 66 milijonov dolarjev, nato pa mu je vrnil 44 milijonov. S tem naj bi Ecclestone po mnenju tožilstva dosegel, da je delež prodal tistemu partnerju, ki si ga je izbral sam. Gribkowsky je bil zaradi teh denarnih transakcij leta 2012 že obsojen na osem let in pol zaporne kazni. Celoten posel je bil sicer vreden 830 milijonov dolarjev, v ozadju pa je poskus, da bi si Ecclestone pridobil še več vpliva v tem sila donosnem avtomobilističnem tekmovanju.
Vodja formule 1 je sicer na londonskem sodišču dobil prvi del pravne bitke z nemškim medijskim podjetjem Constantin Medien. Podjetje je Ecclestona tožilo, ker so leta 2006 želeli kupiti delnice družbe CVC, ta je prevzela vodenje formule 1, vendar so menili, da so bili zaradi domnevnega podkupovanja med bavarsko deželno banko in Ecclestonom oškodovani in so se odločili za sodno pot izterjave odškodnine. Sodišče je zahtevek zavrnilo, ker podjetje ni moglo dokazati, da je zaradi domnevno koruptivnih dejanj Ecclestona zares utrpelo finančne izgube.
Ecclestone je doslej zavračal poskuse, da bi se pogodil, temveč je vztrajal na postopku. "Zavestno sem se odločil, da bom sodeloval v procesu, saj želim dokazati svojo nedolžnost," je dejal alfa in omega tekmovanja v formuli 1.
