Pet meric gline v prahu, tri merice zemlje, malo vode in na koncu še ključna sestavina – seneni drobir, sestavljen iz posušenega cvetja, plodov in zdrobljenih listov travniških rastlin, ki se nabere na dnu sena. »To je kot nekakšen kuharski tečaj,« je nekdo pripomnil, ko je bila sredina delavnica v učilnici ljubljanskega botaničnega vrta v polnem teku. Črno zmes so pridne roke gnetle in gnetle ter nato iz nje oblikovale še manjše in večje semenske bombice. »KAbum!« so akcijo poimenovale krajinske arhitektke iz skupine Pazi!park, zeleno bombardiranje pa so si zamislile, ker je prestolnica v zadnjih letih postala mesto zapuščenih gradbenih jam in ograj.

»Pomagaj, da narava postane najboljše orožje v boju za boljše urbano okolje,« se glasi njihov poziv, da semenske bombice poletijo na degradirana zemljišča, ki kazijo podobo mesta. Takšno gverilsko ozelenjevanje je po svetu že precej razširjeno in ponekod gre res v skrajnost, sicer pa so tehniko kroglic s semeni uporabljale tudi generacije pred nami. »To ni nič novega, ampak se samo vračamo nazaj, ko so tako sejali rastline v gosti vegetaciji ali na težko dostopnih zemljiščih,« razloži absolventka krajinske arhitekture Anita Marković.

Za odrasle in otroke

Zamisel o naravni intervenciji, ki je tudi najcenejši in okolju najprijaznejši način, se je neformalni skupini krajinskih arhitektov Pazi!park utrnila že lani, letos pa so jo s pomočjo podmladka tudi izvedli. »Vedno se trudimo najti neki nov način, manj resen, bolj humorističen, da pritegnemo čim širši krog ljudi. Dogovarjamo se tudi z nekaterimi ljubljanskimi vrtci, saj je to zelo zabavno tudi za otroke,« pove še Gaja Trbižan iz skupine, ki so jo zagnali že leta 2005. Trenutno so projekt le grobo zastavili, v prihodnjem letu pa bi lahko iz njega nastalo še veliko. Za zdaj je v načrtu izdelovanje semenskih bombic 26. aprila v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova in nato 20. maja še v tivolskem rastlinjaku. Kdaj in kako bo potekalo odmetavanje bombic, še niso povsem dorekli.

»Težava naše skupine je, da imamo veliko idej in malo časa,« pove ustanovna članica Urška Kranjc. Pazi!park so enkrat eni, drugič drugi, kolikor jim dopušča čas, saj imajo večinoma vsi zraven še redne službe, pripovedujeta Kranjčeva in Trbižanova, rdeča nit njihovega delovanja pa je sodelovanje z uporabniki za večjo ozaveščenost o pomenu odprtega prostora v mestih. Zakaj to sploh počnejo? Iz entuziazma, sta enotni. Začeli sta že kot študentki, ko sta polni novega znanja povsod videli, kaj vse bi bilo lahko drugače, danes pa sta še vedno navdušeni nad tem, kako funkcionirata prostor in narava v mestu, da jima ne zmanjka motivacije. V sklopu akcije »KAbum!« so ustvarili tudi interaktivni zemljevid degradiranih območij na spletu, kjer lahko občani predlagajo zapuščeno lokacijo za zeleno bombardiranje.

Cvetoči travniki izginjajo

»Vrzite jih pokonci, tako kot se meče bombe! Da se bodo raztreščile in ozelenile približno en kvadratni meter,« poziva tudi dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, kjer so prispevali seneni drobir. Danes se ga težko dobi, oni pa imajo v najemu travnik, ki ga ohranjajo kot naravno semensko banko. Kot rešitev mestne problematike predlaga, da bi mesta vse gradbene površine, kjer so propadli projekti, zravnala, posula z drobirjem in jih kosila enkrat na leto, da se izognejo invaziji. Tako so naredili tudi v botaničnem vrtu leta 2005, ko so zasuli jamo za novi rastlinjak, saj na koncu niso dobili denarja zanj. Na državni ravni pa pravi, da bo treba travnike sanirati tako kot naše banke: »Pisani travniki izginjajo pred našimi očmi zaradi zaraščanja ali ekstenzivnega košenja, še preden odcvetijo.« Intenzivno obdelovanje namreč povzroči, da se razraste samo zelenina, ta z leti peša, travnike pa je treba nato dosejevati, da se semenska banka obnovi.