Dolgo let je bil to za veliko večino obsedenih ljubiteljev štirikolesne pločevine poseben ritual: nedelja dopoldne, lepo vreme, doma »tečna« žena... Kaj je bilo lepšega kot svoj avtomobil odpeljati do pipe ali privleči iz kleti cev za zalivanje, odpreti vsa vrata na avtomobilu, posesati notranjost in ga potem, z veliko mero ljubezni in nežnega spoštovanja, namiliti z najboljšim avtošamponom, zdrgniti z njega vso umazanijo in na koncu oprati, da se je bleščal vsem sosedom v obraz. Svojevrstni fetiš, ki ga je sem ter tja zamenjal samo obisk bolšjega trga ali celo avtomobilskega sejma, pa počasi in vztrajno izumira. No, sesanje notranjosti je res koristna zadeva, če bo to izumrlo, ne bo dobro. A pranje avtomobila pred domačo hišo ali blokom… ni več potrebno.

Zakaj? Zato ker je ta občutek, da s svojim avtomobilom pomeniš nekaj več, pošteno izginil. Danes je pločevina le pločevina, nekateri sicer še »padajo« nanjo, za druge je le prevozno sredstvo. Ki ga je treba oprati, da se kaj vidi iz njega. In tukaj pridemo na tisto, kar v Sloveniji deluje dokaj dobro – avtopralnice. Najdemo jih na vsakem koraku, s svojo tehnologijo ponovne izrabe vode in uporabe ekoloških čistil, kar koli naj bi to že pomenilo (samo po sebi ta izraz razumem kot dve popolnoma nasprotni si stvari, kot recimo »topli led« ali »suha voda«), so korak naprej k čistemu avtomobilu in skrbi za naravo. Pa še predrage niso, nekaj evrov, v povprečju za tri steklenice piva, ne bi smel biti tak strošek, da se med potjo domov ne ustavite v njej in pustite, da vam krtače s tako ali drugačno tehnologijo bolj ali manj spraskajo lak na vozilu. A kaj bi, narava vam bo hvaležna.

Počasi v naše kraje prihaja tudi vmesni kompromis med sobotnim obredom domačega pranja in brezosebno avtopralnico: ročna avtopralnica s posebnimi visokotlačnimi »otoki«. Super, mar ne? Nekaj kovancev in za toliko in toliko časa iz brizge strelja močan curek vode, katerega rezultat so, poleg recimo čistega avtomobila, še dodatno mokre noge, moker sosed, če ste malo manj spretni, in kakšen kos plastike ali laka, ki frči po zraku. Ni kaj, za fetiš je treba pač še vedno potrpeti.