»Pred seboj smo imeli dva cilja. Eden je spodbuditi in aktivirati mlade, po drugi strani pa pokazati politiki, da želimo biti aktiven sogovornik. Pred dvema letoma in pol, torej tik pred parlamentarnimi volitvami, smo pripravili podoben dogodek, na katerega je bil odziv predstavnikov političnih strank izjemen. Od njih smo namreč želeli izvedeti, kakšne naloge so si glede mladih in gospodarstva zastavili. In zadnji dogodek je bil namenjen pregledu narejenega in konstruktivnemu pogledu v prihodnost.«

Tokrat odziv politike ni bil tako velik, kajne?

Res je, odziv političnih strank bi lahko bil boljši. A še bolj sem si tedaj želela, da bi imeli politiki na konkretna vprašanja tudi konkretne odgovore, pa jih nimajo. Je pa nizozemska političarka Lousewies van deer Laan dovolj dobro razumela, kakšno sporočilo želimo dati našim odločevalcem in mladim, ter je odlično opisala primer, ko so se nizozemski mladi ljudje odločili, da ne bodo samo nemi opazovalci razmer, in so se dogovorno vključili v delovanje političnih strank, da bi dosegli, da se sliši njihov glas.

Ne kaže tega le visoka stopnja brezposelnosti, ki je pač odraz trenutnega gospodarskega stanja, tudi sicer so slovenski mladi res preveč pasivni.

To je zato, ker je na primer študentom vse prineseno kot na pladnju. Sama menim, da bi morala država diplomantu ob koncu študija pokazati račun, koliko je bilo skozi njegovo izobraževanje vloženega vanj. Ta sistem trenutno spodbuja pasivnost mladih. Fakultete bi morale po mojem mnenju skozi programe spodbujati aktivnost mladih, podjetniško razmišljanje, inovativnost ter se več povezovati in delati skupne projekte. Sploh pa je še vedno premalo prakse in povezovanja z gospodarstvom.

Taki mladi so bolj zaželeni verjetno tudi v podjetjih?

Ko sem bila v Studiu Moderna, je naša rast pretežno temeljila na zaposlovanju mladih. Ko sem se pridružila ekipi, nas je bilo 700, ko sem pred tremi leti odšla na Zavarovalnico Triglav, pa nas je bilo že več kot 4000. V svojo sredino smo sprejemali proaktivne mlade, ki so bili hkrati pripravljeni sprejemati različnost. Sicer pa je povprečna starost v Zavarovalnici Triglav 44 let, majhna fluktuacija kadrov pa hkrati pomeni, da je naša skupina idealen poligon za medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje.

Pomembna sta torej ciljna usmerjenost in sprejemanje odgovornosti za svoja ravnanja...

Ko sem sama obiskovala podiplomski študij, so bile ocene nekako postranskega pomena, saj je bilo bolj pomembno, kako aktiven si na predavanjih in delovnih skupinah, kako sposoben si reševati realne probleme in delati projektno. Če pa ima študent na primer pred seboj samo cilj, da mora v študijskem letu opraviti 10 izpitov, pa je stvar bistveno drugačna, kot če bi imel ob tem še veliko prakse in na primer podjetniških izzivov.

Zato pogrešate podjetniške vsebine v šolskih klopeh, kajne?

Če imaš cilj, veš, kam boš šel. Je pa res, da moraš s tem ciljem navdušiti tudi druge, saj na tej poti potrebuješ ekipo. Srčno verjamem, da je v Sloveniji nujen razvoj podjetništva. Na Švedskem so pred dvema letoma v šolski kurikulum vključili inovativnost in podjetništvo. Če bi ti mladi, ki so na primer zdaj pri nas brezposelni, imeli možnost na učni poti priti do teh znanj in veščin, možnost videti dobre podjetniške prakse, ki jih imamo tudi v Sloveniji veliko, bi si lahko tudi sami ali pa ob povezovanju z drugimi ustvarili podjetniške priložnosti in delovna mesta. Upam, da bo tudi slovenski šolski sistem to začel čim prej uvajati in živeti.

A če človek nima konkretnega cilja, ne more svoje dejavnosti pravilno usmeriti, je tako?

Osredotočenost je res težava. To zagotovo trenutno izhaja tudi iz okolja, v katerem živimo. Slovenija namreč nima jasnih ciljev in nobene vizije. Že na srečanju s politiki je bilo to jasno vidno. Ko smo jih vprašali, v katero smer naj se razvija Slovenija in kaj naj bodo njene prioritete, so vsi odgovorili drugače. V Sloveniji torej nimamo enotnih ciljev. In v tej brezciljnosti je nekako logičen odgovor odhod v tujino. Pa saj tudi odhod v tujino ni taka težava, če bi bila slovenska družba sposobna s temi ljudmi ohranjati stike in jih potem z vsem njihovim znanjem in izkušnjami iz tujine vnovič privabiti domov v bolj urejeno in stimulativno okolje. Ker ima Slovenija odlične predispozicije, da je uspešna država, smo v Združenju Manager pred dvema letoma in pol sprejeli Zavezo 15/2020. V njej je jasno zapisano, kaj naj bodo naloge gospodarstvenikov in politikov, da bomo leta 2020 med 15 najbolj razvitimi evropskimi državami. Gospodarstveniki in ne nazadnje tudi športniki zelo dobro vedo, da brez ciljev ne moreš iti v pravo smer oziroma se premikaš prepočasi.

Vendar pa zaposlovanja mladih ni tudi zato, ker imajo preprosto premalo oziroma nič delovnih izkušenj. Kako to preseči?

Lani sem sodelovala na okrogli mizi na Študentski areni. Mladi so opozorili prav na to, da zaposlovalci vzamejo medse samo mladega človeka, ki že ima nekaj izkušenj. Svetovala sem jim, naj se dogovorijo za brezplačno prakso. Zveni čudno?! Za enako naložbo gre kot v študij. V tem primeru investirata oba: podjetje, ki omogoči pridobivanje izkušenj, in študent, ki prakso opravlja. Po drugi strani pa sem jim jasno povedala, da je pomembno, da so med srednjo šolo in na fakulteti čim bolj aktivni. Kot prostovoljci bodo pridobili projektne in vodstvene izkušnje. Jaz na primer vedno pogledam tudi po teh aktivnostih v CV kandidata za zaposlitev pri nas.