Publikacijo smo, tokrat že devetič, občanom razdelili tudi zato, ker zakonodaja od nas zahteva, da uporabnike redno obveščamo o določenih vsebinah glede ravnanja z odpadki. Nikjer nismo ne napovedali ne obljubili, da bomo s to knjižico občanom posredovali natančne napotke za ločevanje. To niti ni bil naš namen: o tem smo govorili zadnjih osem let, objavljali abecednike odpadkov, organizirali praktične prikaze ločevanja itd. Poleg tega naši uporabniki odgovore na vprašanja, kam spada posamezni odpadek, dobijo na različne načine: s klicem v naš podporni center, na dveh spletnih mestih, Snaginem facebook profilu, e-iskalniku na našem spletišču www.mojiodpadki.si, v živo na različnih dogodkih, prek e-pošte… Ker je Ljubljana po deležu ločeno zbranih odpadkov v vrhu evropskih prestolnic, Slovenija pa na drugem mestu med članicami Evropske unije, lahko domnevamo, da se naši občani pri ločevanju odpadkov kar dobro znajdejo, se pa strinjamo, da marsikdaj potrebujejo konkretno pomoč. To pa jim nedvomno zagotavljamo.
Namen Snagine publikacije je prav nasproten od namena, ki ji ga je pripisal gospod Keber. Namen publikacije je občanom povedati, da ravnanje z odpadki pomeni mnogo več kot njihovo razvrščanje v zabojnike. Jim sporočiti, da se naš odnos do odpadkov ne začne pred domačimi koši, pač pa že v trgovini. Jim pojasniti, da ločevanje odpadkov ni najpomembnejše, pač pa sta preprečevanje nastajanja odpadkov in ponovna uporaba še pomembnejša. Jim sporočiti, da nam je mar zanje in da smo zato na enem mestu zbrali informacije o urejanju številnih zadev, povezanih z odpadki. Jih spodbuditi, da povprečno gospodinjstvo ne bi več vsako leto zavrglo tretjino kupljene hrane, kar v denarju pomeni 250 evrov.
Zapis gospoda Kebra priča, koliko dela nas še čaka, da bodo ljudje razumeli, da ravnanje z odpadki ni enako ločevanju odpadkov.
Gospod Keber se sprašuje tudi o smiselnosti obsega publikacije oziroma namiguje, da je marsikaj v njej zato, da bi povečali stroške njene izdelave. To nikakor ne drži: zaradi tistih bralcev, ki je (še) niste prebrali, naj povemo, da so v njej predvsem informacije, kako urejati zadeve na Snagi (zamenjave zabojnikov, reklamacije itd.), navodila za ravnanje v zbirnih centrih, razlaga obračuna storitev, obrazci, ki jih občani najpogosteje potrebujejo, urniki in delovni časi, napotki za kompostiranje itd.
Gospod Keber (nepoznavalsko, kot sam pravi) ocenjuje, da smo za publikacijo porabili vsaj milijon evrov. Njegova ocena nikakor ne drži: vsi stroški (od fotografiranja do lektoriranja, tisk in distribucija) za publikacijo, ki so jo v nabiralnike prejela vsa gospodinjstva v MOL ter devetih primestnih občinah, so znašali manj kot 38 tisoč evrov.
Prepričani smo, da je publikacija kakovostna, kar dokazujejo tudi številni pozitivni odzivi.
NINA SANKOVIČ, svetovalka za odnose z javnostmi, Snaga d.o.o.