Čeprav so bili apetiti energetskih lobijev po denarju iz podnebnega sklada veliki, za zdaj kaže, da ta vsaj prihodnji dve leti ne bo delil usode vodnega sklada. Medtem ko se večina denarja iz slednjega že leta porablja za gradnjo hidroelektrarn (HE) na spodnji Savi in je zanje tudi letos predvidena približno tretjina (20 milijonov evrov) vsega denarja iz sklada, za to v podnebnem skladu v naslednjih dveh letih ni rezerviran niti evro. Vendar program porabe denarja v letih 2014 in 2015 še ni potrjen javna obravnava predloga se konča 5. maja.

Posavski poslanci so že pred dobrima dvema letoma predlagali in dosegli spremembo zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save (ZPKEPS-1), s katero so izposlovali dodaten vir financiranja HE na spodnji Savi – podnebni sklad. Poslanec SDS Andrej Vizjak je takrat napovedoval, da bodo s tem razbremenili vodni sklad, hkrati pa je ocenil, da bo letni prihodek podnebnega sklada znašal med 100 in 120 milijoni evrov.

Nerealne napovedi

Nič od tega se ni zgodilo, kar je tudi eden od razlogov, da bodo spodnjesavske HE najbrž ostale brez tega finančnega vira. Poleg tega so se vmes zgodile še bruseljske tožbe in grožnje z visokimi denarnimi kaznimi zaradi prekomerno onesnaženega zraka, ki so v Sloveniji spremenile prioritete. »Ker je v obdobju po sprejetju ZPKEPS-1 prišlo do bistvenih sprememb pri višini razpoložljivih sredstev sklada za podnebne spremembe in tudi prioritet pri njihovi porabi, se poleg preverjanja možnosti črpanja drugih sredstev EU in najema kredita pri EIB preverja in išče še druge možne načine zagotavljanja potrebnih finančnih virov (za gradnjo HE Brežice, četrte v verigi spodnjesavskih hidroelektrarn, op. p.). Preučuje se tudi terminski plan gradnje glede na možne finančne vire za gradnjo vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju,« so tako pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.

Kajti čeprav se je gradnja HE Brežice začela že marca, viri za financiranje gradnje še vedno niso dokončno določeni. Medtem ko so energetiki 118 milijonov evrov za gradnjo energetskega dela elektrarne bolj ali manj zagotovili, se zatika pri 173 milijonih evrov za infrastrukturne ureditve (zadrževalni bazen, nasipe, nadomestne habitate, dovozne poti, protipoplavno zaščito), ki naj bi jih v pretežni meri priskrbela država. Kot že omenjeno, kmetijsko ministrstvo denar še išče.

Največ za sanacijo stavb

Ker se podnebni sklad polni s prilivi od prodaje emisijskih kuponov velikim industrijskim onesnaževalcem na dražbi, na ministrstvu tudi ne vedo natančno, koliko denarja se bo v prihodnjih dveh letih nateklo v ta sklad. Lani se je na računu za namenske podnebne ukrepe nabralo za skoraj 8,9 milijona evrov. Približno polovica (4,55 milijona evrov) je bila porabljena za subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom za nakup okolju prijaznejših težkih tovornih vozil in avtobusov, za izdelavo projektne dokumentacije HE Spodnja Sava (okoli dva milijona evrov) ter za kritje administrativnih stroškov SID banke, ki izvaja naloge uradnega dražitelja pri prodaji emisijskih kuponov za državo. Preostalih 4,3 milijona evrov bo za podnebne ukrepe na voljo letos, ministrstvo pa si v letošnjem letu obeta še za okoli 10 milijonov evrov svežih prilivov.

Do 90 odstotkov tako zbranega denarja naj bi Eko sklad letos in tudi naslednje leto razdelil za energetsko sanacijo stavb, do 20 odstotkov pa naj bi šlo za nakup okolju prijaznih avtobusov. Ob administrativnih stroških banke SID ministrstvo do pet odstotkov sredstev namenja še nakupu evropskih dobropisov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, enako vsoto pa bi porabilo za ozaveščanje, informiranje in usposabljanje o ukrepih zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.

Bruseljski pritiski

Prednostno naj bi bil denar namenjen območjem, na katerih je zrak čezmerno onesnažen z delci PM 10. To so Zasavje, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Celje, Kranj in Novo mesto, ki so skupaj z državo po desetih letih vendarle sprejeli načrte za izboljšanje kakovosti zraka, v katerih so predvideni tudi omenjeni ukrepi.

Da so ti nujni, državo z grožnjami visokih denarnih kazni opozarja predvsem evropska komisija. »Za Slovenijo bi lahko znašala dnevna denarna kazen za zelo dolgo trajajočo kršitev, ki ji Unija daje velik pomen (visoka stopnja resnosti zadeve), tudi do 35.000 evrov za vsak dan kršitve in 3,000.000 evrov pavšalnega zneska,« so tako potrebo po ukrepanju v predlaganem programu porabe denarja iz podnebnega sklada utemeljili na ministrstvu. Poleg tega so opozorili, da mora država glede na evropske zaveze v obdobju 2008–2016 doseči devetodstotni prihranek pri rabi energije in do leta 2020 za 20 odstotkov povečati energetsko učinkovitost.