Tomaž Razingar je v tej sezoni tako kot njegov reprezentančni soigralec iz branilskih vrst Žiga Pavlin igral za švedskega drugoligaša Trojo Ljungby. Zaključek ni bil posrečen, saj je Troja izpadla v tretjo ligo, Razingar pa na zadnjih petih tekmah sploh ni igral. »To ni nikakršna skrivnost, zato odkrito povem, da nisem bil v kombinacijah za igro. Kaj to pomeni za mojo pripravljenost? Nič posebnega. Kljub temu, da nisem bil na ledu, sem bil dolgo časa v tekmovalnem ritmu. Zame je precej lažje kot za nekoga, ki je sezono sklenil že 1. marca,« je povedal kapetan hokejske reprezentance ob zadnjem druženju s sedmo silo dan pred odhodom v Južno Korejo.
Njegove izkušnje na prihajajočem turnirju drugega kakovostnega razreda bodo neprecenljive, saj je hokejska vrsta močno pomlajena. Razingar z resnim tonom opozarja, da bo vrnitev v skupino A tudi zaradi prenovljene zasedbe, v kateri bo kar šest debitantov, zelo zahtevna. »Ko smo takšne turnirje igrali doma, so od nas vsi pričakovali napredovanje. Zdaj igramo celo na drugi celini, po dolgem času pa manjka ogromno število standardnih igralcev, ki so bili v zadnjih letih nosilci igre,« pravi Tomaž Razingar, ki se je za hip spomnil februarske pravljice na olimpijskih igrah v Sočiju: »Bilo je krasno, a Soči je zdaj že pozabljen. Poglejte, na olimpijskem turnirju smo bili sedmi. Iz tega moramo v Južni Koreji izhajati. Verjeti moramo vase, iskanje izgovorov pa je prepovedano. Ledena ploskev bo za vse udeležence enaka, za nas pa bo sezona uspešna le v primeru osvojenega prvega ali drugega mesta v Goyangu.«
Razingar ima ogromno izkušenj z igranjem v diviziji I. Prepričan je, da bo najbolj pomembna že uvodna preizkušnja. Slovenija se bo v nedeljskem zgodnjem dopoldnevu po srednjeevropskem času najprej udarila s hitrimi Japonci, ki na mednarodni lestvici kotirajo precej nižje, a so imeli risi praviloma vedno težave s tem azijskim predstavnikom. »Verjetno nam ne ugaja, da so hitri. Vsekakor pa lahko gradimo optimizem iz podatka, da smo jih premagali vedno, kadar je bilo treba. Izkušnje mi pravijo, da je vedno zelo pomembno, kako se odvije prvi obračun. Če zmagaš, je v nadaljevanju vse lažje, saj je divizija I krajše tekmovanje kot svetovno prvenstvo skupine A,« razmišlja Razingar, ki se zadnjega snidenja z Japonci še zelo dobro spomni. Bilo je to pred dvema letoma v ljubljanskih Stožicah, ko so bili navijači zelo na trnih, saj je bil izid vse do predzadnje minute izenačen na 2:2. Odrešitelja sta bila tedaj Aleš Kranjc, ki bo danes s Kölnom začel veliki finale nemškega prvenstva proti Ingolstadtu, in v izdihljajih tudi Razingar, ko je s požrtvovalnim skokom leže poslal ploščico v mrežo.