Ernest Žnidarčič je bil več kot tri desetletja zaposlen v Salonitu Anhovo, kjer so azbest v proizvodnji uporabljali več kot sedemdeset let, v letih razcveta tudi 25.000 ton čistega azbesta na leto. Ta karcinogena vlakna so Žnidarčiču zdravje načela leta 2000. Preboleval je manjšo pljučnico in ko je zdravnici omenil, da je delal z azbestom, mu je predlagala nadaljnje preiskave. Te so pokazale, da ima najblažjo obliko bolezni, ki jo povzročajo azbestna vlakna, in sicer plevralne plake ali odebelitve na pljučni ovojnici. Ker so mu priznali, da je njegova bolezen posledica poklicne izpostavljenosti azbestu, je zanjo dobil odškodnino. »To je simbolična odškodnina, tudi za najhujše oblike bolezni so odškodnine nizke,« pravi Žnidarčič. Meni, da je danes ozaveščenost o tej bolezni večja kot tedaj, ko je zanjo zbolel sam, vseeno pa kot predstavnik Sindikalne organizacije Brda, ki pomaga azbestnim bolnikom, opaža, da se mnogi, ki so delali z azbestom, premalo zavedajo resnosti posledic in premalokrat odidejo na preventivne preglede. »K zdravniku odidejo, ko je že zelo hudo, a takrat so posledice lahko tragične,« opozarja Žnidarčič.
Azbest krivec tudi za raka na želodcu in jajčnikih
Plevralni plaki so namreč le ena od posledic izpostavljenosti azbestu. Doslej je bilo znano, da se zaradi azbesta lahko razvije pljučni rak, prihaja do brazgotinjenja v pljučih ali azbestoze, najhujša oblika azbestnih bolezni pa je mezoteliom – zelo agresivni rak na pljučni mreni. V skoraj 80-odstotkih je povezan z izpostavljenostjo azbestu; pri tistih bolnikih, kjer povezava ni bila ugotovljena, pa pravijo, da ni bila dovolj skrbno iskana. Podatki novejših raziskav pa kažejo, da z azbestom niso povezane samo slednje bolezni, temveč tudi rak na želodcu ter pri ženskah rak na jajčnikih, o čemer se doslej ni govorilo. »Mednarodna organizacija za raziskave raka je ugotovila, potrdila in zapisala, da je zaradi azbesta rak na jajčnikih pri ženskah in rak na grlu enako verjeten kakor rak na pljučih. Trenutno se to potrjuje še za raka na gastrointestinalnem traktu, torej na želodcu in črevesju. Azbest tako postaja vseprisotni karcinogen, ki ne povzroča samo raka na dihalih, temveč na celotnem telesu,« najnovejša dognanja razkriva doc. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Raziskovalci se bojijo tudi novih odkritij o tem, kako na naše zdravje vplivajo nanodelci azbesta. Vse dosedanje študije so bile namreč narejene zgolj na azbestnih vlaknih, večjih od petih mikronov.
V Sloveniji več tisoč azbestnih bolnikov
V Sloveniji je več tisoč ljudi, ki so zboleli zaradi izpostavljenosti azbestu, poklicna bolezen pa je bila doslej priznana le nekaj več kot 2000 ljudem. »Priznanih poklicnih bolezni zaradi azbesta je od leta 1998 nekaj več kot 2000, od tega 1500 za plevralne plake, okrog 400 za azbestoze in približno za 13 do 20 mezoteliomov na leto. Krivulja gre navzgor,« pojasnjuje Dodič-Fikfakova. Zelo redko se poklicno bolezen prizna bolnikom s pljučnim rakom, čeprav raziskave kažejo, da vpliv azbesta nanj ni zanemarljiv. »Po raziskavah stroke in tudi podatkov iz Anhovega naj bi na enega bolnika z mezoteliomom prišlji trije bolniki s pljučnim rakom. Pri priznavanju pljučnih bolezni pri nas pa so številke obrnjene. Na tri mezoteliome imamo kot posledico poklicne izpostavljenosti priznan zgolj en pljučni rak. To lahko pomeni dvoje: da ljudje, ki zbolijo za pljučnim rakom, ne pomislijo, da so bili izpostavljeni azbestu in bi o tem opozorili zdravnike, ali pa jih zdravniki o tem ne povprašamo,« meni sogovornica.
Odškodnine le za priznane poklicne bolezni
Pogoj za odškodnino je potrdilo interdisciplinarne skupine strokovnjakov, da gre res za poklicno bolezen. Poklicne bolezni zaradi azbesta so zaenkrat tudi edine, za katere bolniki v Sloveniji brez sodišč pridejo do odškodnine. Na Komisiji za odpravljanje posledic dela z azbestom, ki jo vodi sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Petra Bechibani, na leto dobijo okrog 40 vlog za odškodnine. Številka je vsa leta približno enaka, Bechibanijeva pa opaža, da izplačujejo odškodnine za vse hujše diagnoze, bolj ali manj samo za najhujšo obliko bolezni – mezoteliom. Pogostejše so tudi ponovne vloge upravičencev, ki so odškodnino že dobili za blažje oblike bolezni, nato pa se jim je zdravstveno stanje poslabšalo. Ti imajo pravico do izplačila razlike v odškodnini. »Višina odškodnine je odvisna od bolezni in stanja bolnika, za bolezni plevre je denimo letos najvišja predvidena odškodnina 13.395 evrov, za azbestozo 23.507 evrov in za mezoteliom 46.992 evrov,« pojasnjuje Bechibanijeva in dodaja, da postopek za pridobitev odškodnine traja maksimalno 59 dni. »Seveda v primeru, da na komisiji dobimo popolno vlogo. Velikokrat pa vloge niso popolne, tedaj prosilce pozovemo k dopolnitvi vloge, za kar imajo časa 90 dni. Če tudi tedaj vloga ni dopolnjena, komisija odobri podaljšanje tega roka, do izplačila tako lahko pride tudi šele čez eno leto,« pojasnjuje sogovornica.
Na komisiji posameznikom namreč svetujejo, da četudi dokumenta o priznani poklicni bolezni še nimajo v rokah, naj vseeno začnejo s postopkom, saj so do odškodnine (v primeru njihove smrti tudi svojci) upravičeni le, če je vlagatelj sam oddal vlogo. »V preteklosti se je pogosto zgodilo, da so upravičenci umrli, preden so dobili vsa dokazila, dediči pa ne morejo začeti postopka,« pojasnjuje Bechibanijeva.
Izstopajo Anhovo, Maribor, Ljubljana in Izola
Tretjina priznanih poklicnih bolezni prihaja iz območja Anhovega, večina ostalih je porazdeljenih še v Mariboru, Ljubljani in Izoli. Tudi pulmolog v splošni bolnišnici Franca Derganca v Šempetru pri Gorici Damjan Birtič opaža, da je specifika goriškega okolja azbest. »Pri kroničnih pljučnih boleznih ostajamo v slovenskem povprečju, podatki glede azbesta in z njim povezanih bolezni pa tukaj močno, tudi za osemkrat štrlijo iz povprečja,« pojasnjuje. V zadnjem času opažajo predvsem porast števila pacientov, ki niso bili v neposrednem stiku z azbestom, torej zaposleni v podjetjih, kjer se je ta uporabljal. »To je zaskrbljujoče, poleg tega je pri azbestu zaskrbljujoča latentna doba od izpostavljenosti azbestu do pojava bolezni. Ta traja 20 let in več, kar pomeni, da vrhunec teh bolezni pričakujemo šele po letu 2020,« opozarja pulmolog.
