Ko bi človek ravno pomislil, da smo v zadnjih tednih obdelali že vse najpomembnejše oziroma najznačilnejše predstavnike spomladanske divje delikatesne flore in bomo zato v duhu prihajajočih velikonočnih praznikov navdušeno udarili po precej zagatnejši favni, se kot strela z jasnega pojavi hren. Mirno lahko rečemo, da gre za po krivem zapostavljeno vrtnino, ki se po ugledu meri kvečjemu s kolerabo, peso in podobnimi. Svojih pet minut slave vsako leto doživi ob že omenjenih prihajajočih praznikih, potem pa ne do konca porabljeni koreni povečini od dolgega časa strohnijo v vratih hladilnika. Ta samonikla travniška rastlina, ki liste požene tudi do meter v višino, izvira z jugovzhoda Evrope in zahoda Azije, do nas pa je skupaj z imenom prišla preko Rusije. Križnica, ki so jo že v davnini gojili predvsem zaradi dolgih belih korenov, čeprav so okusni tudi listi, je v resnici sorodnik zelja in gorčice. O dolgi zgodovini njegove rabe v prehrani pričajo celo stenske slike v Pompejih, v svojih poljedelskih spisih pa ga je že pred našim štetjem opisoval rimski mislec Kato. Pri nas ga poznamo nekje od srednjega veka in je dolgo veljal za edino dostopno ostrejšo začimbo. Poper je bil takrat namreč drag kot žafran, čilija pa Kolumbove ladje še niso pripeljale čez lužo. In hren ni le najbolj zdrav med vsemi jedmi, ki se večini obetajo ta konec tedna, izjemno zdrav je že sam po sebi, tudi že ga ne postavimo ob bok holesterolnim velikojajčnim in svinjinskim bombam. Po stari navadi največkrat uporabimo njegovo belo korenino, ki jo olupimo in naribamo, okusne mlade liste, ki so jih nekoč uživali kot solato, pa po neumnem zavržemo. Imajo namreč manj oster okus, a so polni vitamina C in na telo delujejo očiščevalno. O zdravilnih učinkih bi lahko razpredali, a omenimo le, da je večina zeliščarjev mnenja, da so zdravilne učinkovine le v takšnem, ki ga izkopljemo v mesecih s črko r v imenu. Po hrenu so ime dobile tudi hrenovke, in to zato, ker se jih po izvirni navadi jé skupaj z naribanim hrenom in gorčico, kakor vam jih bodo pri naših severnih sosedih vselej postregli še danes. Na sončni strani Alp ob severni meji ga v domačih kuhinjah srečamo ob kuhani govedini, v obliki kruhovega hrena, ki je dober način, kako se znebiti starega kruha – narežemo ga na kocke, zalijemo z govejo juho in začinimo z ribanim hrenom ter dobro razmešamo. Drugod hrenovo omako pripravljajo tudi z jabolki, smetano in še čim, nekateri ga radi zmešajo s sesekljanimi kuhanimi jajci, poda se v krompirjevo solato, ni napačen niti s pretlačenim belim fižolom, zabeljenim z olivnim oljem, vmešamo ga lahko v skuto… Pomembno je, da ga vedno naribamo le toliko, kolikor ga bomo takoj porabili, saj nariban na zraku zelo hitro oksidira in postane domala neužiten. Cmeravcem pa velja nasvet zoper solzne oči - naj hren pred ribanjem ohladijo v zamrzovalniku.
Hrenova omaka z drobnjakom
Potrebujemo 5 jajc, 1 dl olja, 2 žlici sveže naribanega hrena, 2 žlici narezanega drobnjaka, solatni kis, ščepec sladkorja, morsko sol.
Jajca trdo skuhamo, ohladimo in olupimo; beljake ločimo od rumenjakov. Rumenjake v manjši skledi stremo z vilicami. Gladko jih razmešamo z oljem in z vodo razredčenim kisom, da nastane prijetno kiselkasta redka omaka. Beljake drobno sesekljamo in primešamo k rumenjakom. Hren olupimo, drobno naribamo in nemudoma primešamo jajcem. Drobnjak drobno narežemo ter skupaj s sladkorjem in soljo dodamo v skledo. Vse skupaj gladko razmešamo in postrežemo k pečenkam, kuhani govedini, šunki, prekajeni svinjini, kuhanim klobasam in podobno.
Šarenka s hrenovo omako
Potrebujemo 600 g očiščenih filejev šarenke, 4 mlade čebule, 6 žlic pomarančnega soka, 3 žlice limonovega soka, 3 žlice olivnega olja, 4 žlice kisle smetane ali polnomastnega čvrstega jogurta, 1 žlico (ali po okusu) sveže naribanega hrena, 2 stroka česna, 1 šopek peteršilja, morsko sol, sveže zmlet beli poper.
Mlado čebulo očistimo in zrežemo na tanka kolesca. Česen olupimo in drobno sesekljamo. Peteršilj drobno sesekljamo, nekaj lističev prihranimo za dekoracijo. V ponvi segrejemo olje in fileje popečemo po vsaki strani nekaj minut. V skodelici gladko razmešamo kislo smetano ali čvrsti jogurt, žlico pomarančnega soka, sol in poper. Pečene lososove fileje solimo in popramo ter iz ponve prestavimo na toplo. V isto ponev stresemo narezano čebulo in sesekljan česen, ki ju med mešanjem pražimo 1 minuto. Prilijemo preostali pomarančni in limonov sok ter deciliter vode. Zavremo, potem pa dodamo smetanovo mešanico in hren ter premešamo. Dodamo peteršilj in omako po potrebi solimo in popramo. Fileje razdelimo na segrete krožnike in prelijemo z omako ter postrežemo kot lahko samostojno jed.
Piščančji file s hrenom in kaprami
Potrebujemo 520 g piščančjega fileja, 2 žlici sezamovega ali olivnega olja, morsko sol, sveže zmlet poper. Za hrenovo omako še 4 žlice kisle smetane ali čvrstega jogurta, 2 žlici kaper, 4 žličke naribanega hrena.
Piščančje fileje očistimo, operemo in obrišemo. Natremo jih poprom, pokapljamo z oljem in mariniramo pol ure. Kapre drobno sesekljamo, hren pa drobno naribamo. V skodelici gladko razmešamo kislo smetano, drobno nariban hren in sesekljane kapre. Medtem v žaru zakurimo in primerno segrejemo oglje ter pustimo, da dobi sivo kopreno, nato pa fileje spečemo. Namesto žara lahko fileje spečemo tudi v ponvi, a žal na račun okusa. Fileje narežemo na koščke, posolimo in nekoliko ohladimo ter prelijemo s hrenovo omako. Ponudimo jih z mladim pečenim krompirjem ali pirejem.
Zoran Triglav (Foto: Luka Cjuha)
