Obnavljali planinske koče, brez doma pa še 36 ljudi
Posoškim županom se zdita drastično zmanjšanje sredstev in s tem ustavitev del nesprejemljiva, posebej zato, ker država s tem krši pravice ljudi in jih postavlja v neenak položaj. Tega dobro opiše Marijan Mikuž, ki svojo hišo obnavlja že od potresa leta 1998. »Eni imajo že obnovljene hiše, v njih že oddajajo apartmaje, drugi nimamo še ničesar. Ko sem ravno dočakal pravnomočno gradbeno dovoljenje, se je zgodilo to, kar se je,« opozarja na neenakopravno obravnavo. Bovčan Uroš Sovdat se sprašuje, zakaj se ni prednostno saniralo stanovanjskih hiš. Ob podatku, da v nadomestnih stanovanjih še vedno živi 36 ljudi, je dejstvo, da so se medtem že popravile tudi cerkve, planinske koče, športne dvorane in občinske stavbe, vnebovpijoče. A Mitja Pekeč iz državne tehnične pisarne odgovarja, da mimo ni vskočil nihče, da so v prvih letih dajali prednost zasebnim hišam, sakralne, industrijske in občinske objekte pa skoraj zavestno pustili za konec. »V prvem planu za obnovo je bilo 611 objektov in vsi tisti, ki so imeli izpolnjene pogoje za delo in gradbeno dovoljenje ter zagotovljena tudi lastna sredstva, so pod streho ali pa se dela končujejo,« pojasnjuje. Dodatnih 74 objektov, ki so se na seznam uvrstili kasneje, pa je na vrsti za sanacijo zdaj – ko ni več denarja.
Je pa tudi Pekeč jasen, da bo s takšnim krčenjem sredstev obnova težko končana. »800.000 evrov bi potrebovali za nadaljevanje del na zdaj ustavljenih objektih, za 2,8 milijona evrov imamo že podpisanih, a nerealiziranih pogodb, na pristojnem ministrstvu pa na zeleno luč čaka 67 vlog v skupni vrednosti okoli 4,4 milijona evrov,« razsežnosti nedokončane obnove predstavi Pekeč. Za zdaj je jasno le to, da med omenjenimi 67 vlogami letos ne bo podpisana niti ena in da ima državna tehnična pisarna za letos na voljo zgolj 1,4 milijona evrov.
Občina ponudila roko, a se zapleta
Tudi o dodatnih prerazporejenih 470.000 evrih, o katerih so z ministrstva poročali medijem, ne v Posočju ne v tehnični pisarni ne vedo nič. V Bovcu so včeraj zaman pričakovali ministra Židana, da bi jim razblinil negotovost. Zanj bi imel vprašanje tudi tolminski župan Uroš Brežan. Da obnova na že začetih objektih vendarle ne bo zastala (v Tolminu urejajo 6 neprofitnih stanovanj), je ministrstvu ponudil, da jim občina založi denar in sama plača letošnje stroške, ministrstvo pa jih naslednje leto povrne. »Na koncu se zapleta pri administraciji. Občutek imaš, da si država tega ne želi,« pravi Brežan.
