Predsednik zdravniške zbornice, ki je gostila javno konferenco, Andrej Možina je dejal, da zdravniki težko sprejemajo, da politika ne zmore pripraviti zdravstvene reforme. Po njegovem mnenju se je tudi pri razpravah o reformah v zadnjih letih osredotočalo na področja, ki niso oprijemljiva, medtem ko se ključnih področij, kot so potreba po novih virih v zdravstvu, sprememba košarice pravic, ustvarjanje monopolov, sprejetje standardov in normativov, niso lotili.
Dvakrat mačehovski odnos države do zdravstvenega varstva
Kot pravi, se v Sloveniji ne zavedamo dovolj, da imamo dobro zdravstvo. »Seveda imamo težave, a so rešljive brez bistvenih posegov v solidarno, socialno in javno zdravstvo. Manjka nam le nekaj poguma in sposobnosti sporazumevanja,« je ocenil. Opozoril je tudi na »dvakrat mačehovski odnos države do zdravstvenega varstva«, saj da so v času debelih krav javni izdatki za zdravstvo rasli počasneje od povprečja v EU, v času krize pa hitreje kot v EU.
Eva Hren iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je potrdila to tezo in opozorila, da zdravstvo v naši politiki ni bilo nikoli prioriteta. Pri tem je navedla primer Velike Britanije, v kateri so v začetku tisočletja zahtevali povišanje javnih izdatkov za zdravstvo in so tudi krizo dočakali bolje pripravljeni.
Kazanje s prstom na zdravnike
Predsednik zdravniškega sindikata Konrad Kuštrin pa ves čas opaža, da »želi nekdo zabiti klin med zdravnike in bolnike«, zlasti s kazanjem s prstom na zdravnike zaradi visokih zaslužkov posameznikov, odtekanja denarja v zdravstvu in korupcije.
Zdravniki naj bi bili za to krivi, ker so iz njihovih vrst ministri za zdravje, direktorji bolnišnic in predstojniki. Vendar pa Kuštrin opozarja, da ko zdravnik postane minister, ni več zdravnik, ampak politik; in ko postane direktor, postane menedžer. Danes po njegovem mnenju nihče več noče postati minister za zdravje, ker ni mogoče narediti nobenih sprememb.
Lani 62 odstotkov več pritožb kot leto poprej
Da kljub zahtevam ni sprememb v zdravstvu, je opozorila tudi zastopnica pacientovih pravic za območno enoto Ljubljana Duša Hlade Zore in dodala, da je treba na spremembah začeti delati takoj. Dejala je, da število pritožb bolnikov narašča. Tako je lani beležila 62 odstotkov več pritožb kot leto poprej. A po njenem mnenju bi se lahko vsaj polovici pritožb izognili, če bi izboljšali komunikacijo med izvajalci zdravstvenih storitev in bolniki. Zaveda se sicer, da denarja v zdravstvu ni, a opozarja, da se na bolnikih ne sme varčevati.