Recikliranje starih kontejnerjev je v svetu arhitekture pravi trend, vsak dan pa se ustvarjalcem porajajo nove ideje, kako iz kovinske škatle oblikovati udoben prostor za oddih. Prvi kovinski zabojniki so nastali v začetku 20. stoletja za skladiščenje tovora na ladjah med plovbo čez ocean. Že več kot 20 let zabojnike srečujemo na gradbiščih, služijo pa tudi kot turistični objekti, vojašnice, šole, zasilna bivališča ...
Domovanje po načelu legokock
Za prvi res uspešen projekt, ki je glas o bivanju v zabojnikih ponesel po vsem svetu, velja leta 2001 zgrajeno naselje Container City (Kontejnersko mesto) v Londonu. Pisano, razgibano mesto ob londonskem rečnem pristanišču je namenjeno stanovanjem, pisarnam in ateljejem. Bolj ali manj dovršena bivališča iz zabojnikov najdemo danes po vsem svetu. V zabojnikih, ki so med seboj sestavljeni po principu legokock, živijo študentje v nizozemskem Utrechtu, petičneži na obali Kalifornije in okoljsko zavedni esteti v Londonu.
Okolju prijazna gradnja
Poleg ekološkega vidika – mnoge "kontejnerske" gradnje so namreč pretežno ali v celoti izdelane iz recikliranih ali okolju prijaznih materialov, njihova enostavna postavitev pa zmanjša obremenitev okolja, ki nastane ob klasični gradnji - je največja prednost zabojnikov prav njihova modularnost in prilagodljivost.
Kontejnerska gradnja je v svetu vedno bolj priljubljena. Zanjo ne potrebujete gradbenega dovoljenja (če postavite le en zabojnik), je potresno varna in varnejša od klasične gradnje. Zabojnike je mogoče izolirati glede na potrebe uporabnika ali nadgraditi z uporabo alternativnih virov energije.
Slovenija ena vodilnih pri razvoju bivalnih zabojnikov
Slovenija velja za eno vodilnih držav na področju razvoja bivalnih zabojnikov. Posebno slavne in večkrat nagrajene so Konhiše arhitekta Jureta Kotnika. Kotnik je Konhišo (Conhause) začel razvijati leta 2004, do danes pa je zabojnik prilagodil vsem sodobnim pristopom v gradnji in arhitekturi.
Kljub Kotnikovemu uspehu – velja za eno izmed pomembnejših referenc na tem področju – se pri nas tovrstna gradnja še ni prav prijela, čeprav gre za precej cenejšo obliko od klasične gradnje. Cene se gibljejo od 500 evrov za kvadratni meter, končna cena pa je odvisna od zahtevnosti hiše, materialov, kakovosti tlakov in drugih dejavnikov.
