Oglašam se, ker trditev v zadnjem stavku, da »bi morale agencije financirati raziskovalce zgolj po dosedanjih rezultatih«, nikakor ne odraža mnenja prof. Krota. Nasprotno.
Profesorja Harryja Krota sem imela priliko in čast osebno srečati julija 2011 v moji tedanji vlogi prodekanje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ko je skupaj s soprogo lady Margaret obiskal našo fakulteto. Pogovori so potekali predvsem o razmerah v znanosti, o načinu dela in o financiranju raziskav. Prof. Kroto je poudarjal, da »se financiranje raziskovalcev ne sme izvajati samo na podlagi dosedanjih rezultatov«. Še več. Menil je, da če (mladim) ljudem ne omogočimo financiranja na stopnji, ko še nimajo referenc, lahko to zavre njihovo ustvarjalnost, s tem njihova odkritja ter posledično dobrobit celotne družbe. Njegovo stališče, da bi ves denar za raziskave morali dati mladim ljudem, da bi lahko neovirano raziskovali, so mlajši kolegi seveda pozdravili z navdušenjem. Starejši, ki že leta ob skromnih sredstvih zbiramo (po merilih ARRS še vedno preskromne) reference, pa smo le zmajevali z glavami. Enako mišljenje je ponovil tudi zvečer na srečanju, kjer je bil prisoten tudi dr. Demšar.
Nedavno je prof. Kroto s soprogo spet obiskal Slovenijo. V intervjuju (Ona, 1. aprila 2014) pravita, da učita mlade, kaj pomeni biti znanstvenik: »radoveden, iskriv, a vedno v dvomih«. Upam, da bo to izraženo tudi v izboljšanih ocenjevalnih postopkih, ki jih obljublja dr. Demšar.
Komisija za ženske v znanosti pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pravkar sprejema program dela za prihodnje obdobje, kamor smo zapisali tudi aktivnosti v zvezi z evalvacijskimi in habilitacijskimi sistemi v znanosti. Zato upam in želim, da bo ARRS k sodelovanju pri oblikovanju ocenjevalnih postopkov povabila tudi omenjeno komisijo.
PROF. DR. MARIJA BEŠTER-ROGAČ, predsednica komisije za ženske v znanosti pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (mnenje ne odraža mnenja MIZŠ)
