A če gre verjeti optimističnim napovedim, naj klub, ki letos praznuje 30-letnico delovanja, ne bi pristal na smetišču zgodovine. Prvi korak k temu naj bi bila včerajšnji občni zbor (skupščina), ki je potekal v veliki tajnosti, a hitro in učinkovito. Vseeno je prinesel novega klubskega predsednika in nov upravni odbor: namesto Bojana Petana je predsednik postal Goran Bojović, predsednik upravnega odbora ljubljanskega podjetja Javna razsvetljava, člani IO pa Andrej Malgaj, Boštjan Berčan, Deja Doler Ivanović in Marko Hočevar. »Tako predsednik kot člani UO imajo štiriletni mandat. V UO imamo po statutu pravico imenovati od tri do devet članov: za zdaj smo se odločili za peterico, preostala mesta pa bomo kasneje zapolnili s predstavniki sponzorjev, s katerimi potekajo pogovori,« je po približno pol ure trajajoči skupščini pojasnil klubski direktor Goran Dujić, ki ostaja na svojem položaju, ima pa tudi edini od članov dosedanje klubske uprave veljavno pogodbo.
Dujić bo imel danes že prvi delovni sestanek s člani novega UO, ki mu bodo predstavili načrt dela, potek denarne sanacije kluba... »Imenovanje novega predsednika in UO je prvi korak pri reorganizaciji kluba. Prepričan sem, da je sprememba načina dela in razmišljanja nujna in pozitivna. Prav tako upam, da se bodo nekatere gospodarsko-birokratske zadeve le razrešile in da bomo kmalu dobili sredstva za poplačila vsaj dela dolgov. Čim prej moramo zagotoviti vse pogoje za normalno delovanje in prihodnost Krima,« pravi direktor Dujić. Skupaj s sodelavci ga čaka zelo težka (denarna) naloga, kajti po najbolj črnih informacijah naj bi imel klub okoli 800.000 evrov dolgov.
Sponzorji za trenerja nočejo Tislja
Po nedavnem reprezentančnem premoru so se igralke vrnile v klub, a na njihovih računih je še vedno suša. Zato ne čudi stanje, ki – če ne bi imelo že hudih znakov tragedije – spominja na komedijo zmešnjav. Igralke že več kot mesec dni bojkotirajo trenerja Toneta Tislja in nočejo sodelovati (trenirati) z njim, ampak to počnejo s Krimovo mlado in podružnično ekipo RK Ljubljana, ki nastopa v 1. B ligi in jo vodi trenerka Milija Tomšič. A trenira le peščica slovenskih igralk, večina tujk pa ne. Sprva so prihajale v Ljubljano in vadile le v fitnesu, zdaj pa na primer Hrvatici Andrea Penezić in Jelena Grubišić v Zagrebu trenirata z Lokomotivo, Brazilki Danieli Piedade je klub sporočil, da se ji iz domovine za zdaj ni treba vračati v Ljubljano... Pred dnevi je bil Krim prisiljen odpovedati tudi tekmo regionalne lige proti Podravki, ker ima premalo igralk, kajti rokometašice RK Ljubljana nimajo pravice nastopa za člansko ekipo.
Teoretično je Tiselj še vedno trener Krima (pogodba mu poteče ob koncu sezone), praktično pa seveda ne. Tiselj in njegova najtesnejša sodelavca, pomočnica Branka Mijatović in trener vratark Grega Karpan, so sicer javno oznanili, da so kljub težkemu položaju – napisali so, da jim klub dolguje po šest plač – pripravljeni svoje obveznosti profesionalno oddelati do konca, toda igralke tega nočejo. Nestrinjanje so pred časom pokazali tudi starši igralk, ki so na tekmi Krimove mladinske ekipe izžvižgali Tislja in Mijatovićevo.
Presenetljivo je, da je Tiselj tudi v naslednji sezoni pripravljen ostati glavni trener (če se bodo stvari do začetka nove sezone uredile in bo človek, ki bo vodil nov projekt, pripravljen sodelovati z mano, pravi), a to bolj spada na področje znanstvene fantastike. Še posebej, ker predstavniki skupine dosedanjih in bodočih sponzorjev pogojujejo svoje vložke s tem, da na trenerski klopi ne bo več Tislja. Edina realna opcija je vrnitev Marte Bon, kar bi bil že njen tretji trenerski mandat v Krimu: prvi je bil med letoma 1990 in 1994, drugi med 2008 in 2011, potem pa je morala dirigentsko palico prisilno prepustiti Tislju. »Ženska reprezentanca Slovenije je tako nizko, kot ni bila še nikoli,« je 5. septembra 2012 dejala Marta Bon, ko je tretjič postala tudi selektorica izbrane vrste, na položaju pa je nasledila – Tislja. Za njim je na reprezentančni ravni ostalo pogorišče, ki ga doktorica kinezioloških znanosti v zadnjih mesecih uspešno čisti in dosega odlične rezultate, očitno pa bo za njim čistila pogorišče tudi na klubski ravni v Krimu.
Bonova z enakim scenarijem
Bonova je leta 2008 prišla v klub, ki je bil prav tako v težkem položaju, a ga je s sodelavci spravila iz tekmovalne in denarne krize. Enak scenarij bi ubrala tudi tokrat, če bo (ko bo) sedla na Krimovo klop. »V trenutnih okoliščinah ni izvedljiva nobena druga strategija kot model s slovenskimi igralkami, ampak absolutno ne le z njimi. Bog daj, da bi prišli časi, ko bi lahko igrale samo Slovenke brez tujk. Ampak za zdaj brez dveh, treh vrhunskih tujk ne gre in ne bo šlo, če želi Krim ostati v stiku z evropskim vrhom,« se zaveda Bonova. Za triletni projekt 2008–2011 trdi, da je bil pravi: »Milijonodstotno sem prepričana, da smo takrat stvari zastavili dobro. Trudili smo se kot norci, a nam je uspelo. V nasprotju s tem, kar se zdaj dogaja v klubu in okoli njega, smo se takrat takoj – tako vodstveni kot strokovni kader – lotili reševanja krize. Če bi zadeve prepustili svojemu toku, bi bila kriza taka, kot je zdajšnja.«
»Idealno bi bilo, če bi se pojavil kakšen arabski šejk z veliko denarja in rešil vse naše težave,« v šali pravi kapetanka in vratarka Sergeja Stefanišin. Kljub težkemu položaju in številnim neizpolnjenim obljubam kluba Serdže optimizem ni zapustil: »Razmere se bodo zagotovo izboljšale. Stvari se premikajo, sicer počasi, a se. Verjamem, da tisti, ki imajo radi klub, ne bodo dovolili, da razpade in ugasne. Krim ima tradicijo, uspehe, zgodovino, mlajše selekcije – ne smemo dovoliti, da se zgodi najbolj črn scenarij.« A pred denarno rešitvijo bo treba »čarati« tudi pri tem, kako izpeljati tekmovalno sezono. Krimovke so si že zagotovile nastop na majskem sklepnem turnirju četverice v regionalni ligi (čeprav morajo odigrati še pet tekem), zatem jih čakata še finalni tekmi z Zagorjem za naslov prvaka Slovenije. Od 19 igralk, ki so začele sezono, jih je po odhodu petih tujk in Neli Irman ostalo le 13. Glede na trenutne poškodbe (Barbara Lazović, Miša Marinček...), razsulo v klubu in okoli njega, čuden in neučinkovit proces treningov ter to, da bi lahko bile pred odločilnimi tekmami nekatere tujke – če do takrat ne bodo dobile denarja – uradno »poškodovane« in ne bi igrale, se Zagorjankam obeta super priložnost, da prekinejo 19-letno vladavino Krima v domači ligi (neprekinjeno od sezone 1994/95) in postanejo prvakinje. »Upam, da se bomo do takrat sestavile in da nas bo dovolj za igro. Kot profesionalke bomo našle športni motiv, tako v regionalni kot domači ligi. A če bi izgubile naslov državnih prvakinj, bi bila to katastrofa,« dodaja Stefanišinova.
