V Sloveniji je zakonodaja, ki ureja področje varne igre, neenotna, zato med posameznimi institucijami, ki izvajajo preglede, prihaja do velikih razhajanj v načinu in tudi kakovosti pregledov igral oziroma igrišč. Nedvomno bo v prihodnje treba spodbuditi vladne institucije k medinstitucionalnemu dialogu, kajti le tako bomo poenotili stališča, so ugotovili na konferenci.
Otroci motorično slabše razviti kot nekoč
Današnja družba, kar vključuje tudi otroke, je motorično slabše razvita kot pred desetletji. Tudi otroška igra je danes drugačna, kot je bila nekoč. A vendar ostaja pomemben dejavnik v razvoju posameznika, saj skozi igro razvijemo pravilno motoriko telesa. In kje imamo to možnost? Ne samo v šoli in športnih društvih, ampak tudi s starši doma oziroma na otroškem igrišču. Če pa je igrišče kreativno, doživljajsko in tako otroku zanimivo, je gibalni razvoj zagotovljen.
Pomanjkljiva zakonodaja
Vendar se v Sloveniji ne srečujemo samo s pomanjkljivostmi v zakonodaji na področju varne igre in premajhno osveščenostjo lastnikov igrišč o pomenu varnosti na igralih, temveč tudi z neposluhom različnih institucij – v večini so to občine – ki bi omogočile gradnjo otrokom prijaznih in kreativnih igralnih površin. Žal se na vabilo organizatorja ni odzvala nobena občina – le-te pa so tiste, ki imajo v lasti največ otroških igrišč na javnih površinah, ki so velikokrat najslabše vzdrževana.
Na področju varne igre še veliko dela
Udeleženci so sklenili, da je bila konferenca nujno potrebna in da nas čaka še ogromno dela na področju varne igre. Zelo radi se zgledujemo po dobrih praksah tujih držav, predvsem zahodno- in srednjeevropskih. A na področju varne igre zaostajamo po mnenju tujih strokovnjakov kar za dvajset let, kar bo zagotovo tema naslednje konference, za katero si organizatorji želijo udeležbe občinskih organov.
