Zadnje izkušnje omenjene trojice so vnovičen kronski dokaz, kakšna beda vlada v ljubljanskem športu, kjer zaradi destruktivnega okolja nimajo priložnosti pokazati svojega znanja. Raša Nesterovića so v Unionu Olimpiji blokirali že prvi dan, ko je naznanil, da ga zanima visok položaj v tem košarkarskem klubu, Sašo Udovič je postal preteklost nogometne Olimpije v trenutku, ko je prvič kritiziral poteze neprimernega trenerja Milorada Kosanovića, Ivo Jan pa je v pisarni hokejske Olimpije izgubil vse možnosti za podaljšanje sodelovanja, ker je bil prevelik zaščitnik slačilnice. Maske so dokončno padle. Zdaj ni nobenega dvoma več, kateri funkcionarji zaradi različnih interesov načrtno dušijo vse tri paradne klube v glavnem mestu. Še posebno »blesteč« pri svojem poslanstvu je večni kralj ljubljanskega hokeja Matjaž Sekelj, ki bo po dvajsetih letih napačnega poslovanja očitno potopil že drugi klub in ustanovil nov pravni subjekt kar v Zagrebu. Matjaž Sekelj se norčuje iz vseh, ki so kdaj prestopili prag Tivolija, in je prvi v vrsti, ki bi moral nemudoma odstopiti. Zdaj se je tudi pokazalo, da je bilo decembrsko imenovanje nove uprave s predsednico Ditko Maučec na čelu le cenena predstava za javnost, saj se klubsko poslovanje ni spremenilo.

Nepredstavljiv je način, kako je Sekelj iz rok izpustil trenerja Iva Jana, ki je bil idealen za mlade domače igralce. Jan je prevelik gospod, da bi se še naprej šel čudne igrice v tivolskem peskovniku, zato bo jeseni začel pisati novo poglavje svoje trenerske kariere v Gradcu. Iz Ljubljane vnovič odhaja z grenkim priokusom, kot so pod Sekljevo komando odšli že marsikateri vidni hokejisti ali trenerji. Nič čudnega, ko pa se velikemu direktorju pač ne zdi vredno, da bi se dostojno poslovil od človeka, ki mu je zagotovil nov naslov državnega prvaka in v nemogočih razmerah za delo v zelo kratkem času ustvaril kar nekaj igralcev. A takšna je pač zgodba Matjaža Seklja, ki se je – da ne bo pomote – izključno po svoji krivdi znašel v brezizhodnem položaju, Olimpijo pa pripeljal na rob prepada.