Zdravković je namreč edini predstavnik »večinskega« prebivalstva v kolektivu in edini s profesionalnimi izkušnjami v gostinski panogi. Zato toliko bolj nestrpno pričakuje sobotno svečano odprtje restavracije, na katerem se bo prvič razkrilo, kako se ekipa znajde v pravem delovnem ritmu.
O tem, da ima Romani kafenava dobre možnosti postati nova mestna kulinarična privlačnost, ne dvomi nihče izmed tistih, ki so vpeti v 300.000 evrov vreden socialni projekt pod vodstvom mariborskega društva Epeka, ki ga 80-odstotno financira Evropski socialni sklad.
Gosji red inšpektorjev
Prva brezplačna »reklama« je resda imela značilen vonj po nestrpnosti, ko so v vodstvu mestne četrti Magdalena javno nasprotovali, da se restavracija umesti v zapuščen občinski objekt v Gorkega ulici 34. Šovinizmu je sprva popustil celo župan Andrej Fištravec in konec lanskega oktobra odpovedal podpis najemne pogodbe. Šele ko so o dogajanju v Mariboru pričeli poročati tuji mediji, se je župan uprl ksenofobiji in sredi novembra predstavnikom Epeke predal ključe spomeniško zaščitenega objekta na območju bivše železničarske kolonije.
Prenova poslopja je stekla šele februarja, saj se je izkazalo, da je zanemarjeno poslopje v bistveno slabšem stanju, kot so sprva domnevali. Dela so upočasnili še lokalni nestrpneži, ki so v imenu anonimne civilne iniciative Železničar poslali prijave vsem pristojnim inšpekcijam. Inšpektorji so nato v gosjem redu obiskali delovišče, vendar nepravilnosti niso zaznali. Še najbolj kritična je bila inšpektorica za delo, nam razkrije Štefan Simončič iz društva Epeka: »Obiskala nas je na dan, ko je prostore čistila skupina Romov, s katero smo imeli sklenjene prostovoljske pogodbe. Inšpektorica nas je opomnila, da je to delo na črno.«
V minulih mesecih so se odnosi s krajani občutno otoplili, je zadovoljen Fatmir Bećiri, predsednik romskega društva Romano Pralipe. »Veliko se jih je zglasilo pri nas in vprašalo, ali nam lahko kako pomagajo,« je zadovoljen. Bećiri je pred dnevi prejel tudi dopis prej omenjene civilne iniciative. V njem so se mu anonimneži opravičili, ker so poprej obveščali inšpektorje. Svoje početje so utemeljili z izgovorom, da so bili nahujskani.
Zaradi vseh naštetih težav svečano odprtje ni ujelo predvidenega 8. aprila, ko je svetovni dan Romov. Zamuda ne bo hujša, saj se bo odprtje zgodilo že ta konec tedna, ko se bo v Mariboru namesto v Murski Soboti odvila osrednja slovenska prireditev ob dnevu Romov.
V Mariboru živi približno 2000 Romov, njihova stopnja brezposelnosti je 97-odstotna. »Dobra novica je, da smo bili uspešni na razpisu zavoda za zaposlovanje in bomo lahko zaposlili ne le pet ljudi, temveč kar 15,« je včeraj izpostavil Simončič. Dodatna deseterica bo imela zaposlitev do konca leta, preostalih pet pa do avgusta 2015. Potem bo morala gostilna delovati brez finančne pomoči.
»Tukaj je ključno vprašanje, na katero skušamo odgovoriti s tem projektom, ali so Romi pripravljeni biti dolgotrajno zaposleni in redno hoditi v službo,« je dejal Simončič, ki je že sedaj bogatejši za novo spoznanje: »V vsem tem času nam ni uspelo pridobiti niti enega zasebnega sponzorja. Romi pač pri nas niso nekaj, kar bi kazalo finančno podpreti.«
Paladžika, pača in hurmadžike
Vrnimo se k odprtju gostilne. Dogajanje bo v Romani kafenavi ob koncih tedna popestrila paladžika, romska vedeževalka, ki bo gostom brala prihodnost iz kavne usedline. Za zabavo bo občasno skrbela tudi živa glasba. Kaj pa bo ponujal jedilnik, pod katerega se je podpisal šef Zdravković? »Naša romska kuhinja se naslanja na balkansko kulinariko in je še najbolj podobna kosovski,« nas poduči vodja kafenave.
Med jedmi na žlico bodo ponujali pačo, močno piščančjo juho z jogurtom. Na jedilniku ne bo ciganskega golaža. Ta jed se bo družbenopolitično pravilno imenovala romski golaž. Mleto meso za jedi z žara bo izključno iz govedine s Pohorja, med sladicami pa bodo specialiteta hurmadžike, v sladki sirup namočeni biskvit. »Ponujali bomo tudi romske palačinke, vendar zanje še iščem pravi nadev,« se nasmehe Zdravković.
