Vikend izleti Slovencev v Celovec, Gradec, Vileš, Budimpešto in z letošnjim poletjem verjetno tudi v Zagreb, naj bi kmalu postali precej redkejši, prav tako zavistno potrošniško oziranje po sosedskih državah. Po Avstriji, Italiji, Madžarski in Hrvaški naj bi se švedski pohištveni velikan Ikea, ki zaposluje več kot 150.000 ljudi in na leto ustvari skoraj 30 milijard evrov prihodkov, naposled priselil tudi v Slovenijo. Natančneje v Ljubljano. Trgovsko središče bo s seboj prineslo približno 300 delovnih mest, podobno kot v Zagrebu, svoja vrata pa bi lahko odprlo že leta 2016 ali 2017.
Zemljišče s pestro zgodovino
»Ikea želi kupiti zemljišča ob nakupovalnem in poslovnem središču BTC City Ljubljana, kjer je še vedno na voljo deset hektarjev neurejenih in nepozidanih površin,« so pojasnili v podjetju BTC City. Neuradno nam je uspelo izvedeti, da naj bi Ikeino trgovsko središče stalo za Kristalno palačo, na 85.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču, ki je danes v lasti skladov Skupine Triglav. Pred tem pa je bil jabolko spora dveh gradbincev. Zemljišče je bilo pred leti last podjetja Gradis IPGI (danes Triglav, upravljanje nepremičnin), ki je v večinski lasti Zavarovalnice Triglav. Podjetje Gradis IPGI je z Vegradom podpisalo pogodbo, po kateri bi zdaj že propadlemu velenjskemu gradbincu prepustilo zemljišče v BTC, medtem ko bi v zameno dobilo v last 60 milijonov evrov vredno poslovno-trgovsko stavbo. Epilog je znan, zemljišče je še vedno v lasti Skupine Triglav, medtem ko sta morala uprava in nadzorni svet Gradisa IPGI, ki sta po oceni revizijskih hiš Ernst & Young in KPMG sklenili škodljiv posel, plačati 100.000 evrov odškodnine.
»Pogovori z Ikeo tečejo že 12 mesecev,« so dejali v BTC, saj je pri projektih takih razsežnosti potrebnih veliko strateških usklajevanj, tudi z Mestno občino Ljubljana, v dogovoru s katero bo moralo zagotovo priti do spremembe prostorskih načrtov. Zemljišče, ki ga kupuje Ikea, je namreč umeščeno v območje tako imenovanega Partnerstva Šmartinska, katerega namen je celovito preoblikovanje širšega območja Šmartinske ceste in predvsem prenova degradiranih območij ob omenjeni cesti. Iz občinskega prostorskega načrta je razvidno, da je Triglavova parcela razdeljena med več manjših območij, za katere prostorski načrt predvideva izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta. V grobem pa občinski načrt na tej parceli ni predvidel velike trgovske hale, temveč gradnjo vsaj šestih poslovno-stanovanjskih stolpnic, pri čemer je najnižja lahko visoka največ 50, najvišja pa kar največ 100 metrov. Iz prostorskega načrta občine je razvidno tudi, da je v spodnji polovici Triglavovega zemljišča zarisan zaključek večjega parka, pod delom katerega je dovoljena gradnja podzemnih garaž.
Ikei gre pri tem vsekakor na roko dejstvo, da je župan Zoran Janković ravno septembra lani sprejel sklep o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev prostorskega načrta. »Če se bodo vsi udeleženci uskladili, bo kupo-prodajna pogodba sklenjena do konca leta,« pa so k temu dodali v BTC.
Država bi morala biti navdušena, konkurenca ne
Slovenci naj bi po nekaterih ocenah v trgovskih središčih Ikea v sosedskih državah na leto zapravili tudi 80 in več milijonov evrov. Hiter izračun pokaže, da si lahko država od pobranega davka na dodano vrednost obeta skoraj 20 milijonov evrov na leto ali desetino proračunske luknje, ki je nastala s propadom predlaganega nepremičninskega davka. Več pozitivnih učinkov pa si lahko obeta tudi Ljubljana. Švedski ekonomisti Sven-Olov Daunfeldt, Oana Mihaescu, Helena Nilsson in Niklas Rudholm so v raziskavi učinkov odprtja trgovskega središča Ikea v švedskih občinah ugotovili, da se v povprečju za kar 23 odstotkov povečajo prihodki v trgovini s trajnimi dobrinami. Razlog za to pripisujejo pritoku kupcev iz drugih občin ali celo regij.
Če je država lahko navdušena, pa se podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo pohištva, prihoda švedskega velikana ne veselijo pretirano. »Nič dobrega,« je odgovoril prvi mož pohištvenega podjetja Alples Francelj Zupanc, ko smo ga pobarali, kaj pričakuje od prihoda Ikee v Slovenijo. »Slovenski pohištveni trg je že tako zasičen in vsaka trgovina, v kateri ni našega pohištva, pomeni za nas nekoliko manjši tržni delež,« je dejal in dodal, da podjetju iz Železnikov ne preostane kaj drugega kot boriti se naprej. Zupanc sicer odkrito prizna, da so v Alplesu nekoč razmišljali celo o proizvajanju pohištva za Ikeo, vendar so po hitrem izračunu prišli do sklepa, da se jim to ne bi izplačalo.
Z Ikeo uspešno poslujeta cerkniško podjetje Brest in velenjska Plastika Skaza, a nam niti prvega niti drugega včeraj ni uspelo priklicati za komentar. Več sreče pri novačenju novih dobaviteljev pa bi lahko imela Ikea. Zaradi prihoda Ikee v Slovenijo pa zagona pohištvene panoge vseeno ne gre pričakovati. »Od proizvajalcev pohištva med krizo ni ostalo prav veliko,« je pripomnil član Stillesove uprave Rok Barbič. Po njegovih besedah se Stilles konkurence iz Ikee ne boji: »Nastopamo 'hvala bogu' v povsem drugem segmentu trga.« Stilles naredi kar 95 odstotkov pohištva po naročilu. Ikea na drugi strani ustvari le tretjino prihodkov s prodajo pohištva, preostanek pa z dodatki za dom, svetili in tudi prehrano. Kljub temu do njenega prihoda ne morejo biti ravnodušni veliki pohištveni trgovci, kot so XXXLutz (Lesnina), Rutar in Harvey Norman. »Zaradi Ikee se bodo nedvomno znižale njihove prodajne številke,« je dejal Barbič, ki dramatičnega upada vendarle ne pričakuje, saj Slovenci že zdaj množično nakupujejo v Ikei.
Pred več kot 30 leti je Ingvar Kamprad v tem špartansko preprostem knjižnem regalu utelesil večino značilnosti njegovega podjetja IKEA, ki jih zlahka razberemo, če le vemo, v čem jih iskati. Celotna grafika iz Dnevnikovega Objektiva je dostopna TUKAJ:
