Čez svoje meje so šli že pred dvema mesecema v Kranju proti Portugalski. Tedaj so bili bogato nagrajeni, a nad njih so se kasneje zgrnile nove težave. Blaž Kavčič se je v vmesnem obdobju huje poškodoval, na novo je zbolel še Grega Žemlja, zato je Slovenija ostala zgolj z enim pripravljenim adutom – Blažem Rolo, ki se je vrnil v reprezentanco. Vsi trije so dokazali, da jim je igranje v reprezentanci največja čast v športni karieri. Kavčič je denimo le dvaindvajset dni po operaciji, ko so mu iz levega stopala vzeli živec, že stal na igrišču. Čeprav je bilo to po vseh zdravniških predvidevanjih nemogoče, je Kavčič zaupal v svojo veliko samozdravilno moč ter prehitel vse napovedi. Stisnil je zobe, za reprezentanco celo tvegal svoj hitrejši povratek na turnejo, se hkrati na igrišču boril več ur, a na koncu so ga oblile solze žalosti. Kljub ogromnemu vložku je namreč izgubil.

Drugi junak je Žemlja. Svoje herojstvo je dokazal že proti Portugalski, kjer je v igri dvojic prevesil tehtnico na slovensko stran, a tokrat mu z novim partnerjem ni uspelo. Z Rolo sta šele prvič igrala skupaj, svoj davek je terjala tudi nova bolezen izpred nekaj tednov. Toda kljub večurnemu mučenju pod žgočim soncem, ko je izgubil v dvojicah, je Žemlja na teren stopil tudi med posamezniki. Skušal je rešiti nemogoče, a ob izmučenem telesu ni šlo. Tako je postal še en Slovenec, ki je dal vse od sebe, a ostal praznih rok.

Pozitivna stran poraza proti Izraelu je vrnitev Blaža Role, ki je uspel prepričati svojega agenta, da mu dovoli igrati v izbrani vrsti. Če bo enako tudi v prihodnje, bo nedvomno pomembna dodana vrednost Slovenije, s podobnim viteškim duhom pa bo reprezentanci prej ali slej uspel preboj v kvalifikacije za svetovno skupino. Ker si fantje to preprosto zaslužijo.