»Imel sem ogromno smole in nič drugega. Dve okvari kolesa, druga v ključnih trenutkih in ni se dalo storiti nič več. Mi je zelo neprijetno, razočaran sem, a nimam kaj. Zgodilo se je tisto nepredvidljivo, kar sem govoril pred dirko,« je bil Borut Božič razočaran po 98. izvedbi dirke Po Flandriji, zanj in za mnoge druge dirki dirk, z 800.000 glavo množico ob flandrijskih cestah. Idrijec je pripeljal na cilj v peti večji zasledovalni skupini (49. mesto, zaostanek 4:12 minute), Kristijan Koren še malce za njim (74. mesto), medtem ko se je Blaž Jarc žrtvoval za klubskega kolega in odstopil. Nove velike zmage se je veselil Fabian Cancellara - Spartak (Trek), druge zaporedne in tretje zmage na najbolj kompleksni enodnevni dirki na svetu.

Božič je na dirko prišel v izjemno dobri formi in to kazal na vseh ključnih vzpetinah do zadnjih 50 kilometrov sicer 259 kilometrov dolge dirke. Čeprav je imel prvo okvaro že 80 kilometrov pred ciljem, je ujel in bil v ospredju z ostalimi vodilnimi. Tudi na legendarna klanca Kwaremont in Paterberg je pripeljal povsem v ospredju. »Brez pomena je sedaj govoriti, kako močan sem bil in kako dobro sem se počutil. Dejstvo je, da če ne bi bil tako dober, tudi tedaj ne bi bil tam, kot sem bil ob Boonenu, Cancellari, Saganu. Žal se je kolo okvarilo po vzponu na Paterberg, tedaj za mano v dolgi koloni ni bilo spremljevalnega avtomobila in tudi moja moštvena kolega sta bila v tretji zasledovalni skupini. Tako sem moral več kot minuto čakati na rezervni obročnik. Do naslednje vzpetine sem potem ujel tretjo zasledovalno skupino, z Belgijcem Devolderjem, ki je imel podobno smolo, smo ujeli še drugo, več pa se ni dalo, saj je potem šlo vse v prafaktorje,« je opisal Božič, hitel spraševati o vrstnem redu, kjer so med deseterico končali večinoma vsi glavni konkurenti s preteklih dirk Gent (Wevelgem, E3 Prijs in Dwaars door Vlaanderen) ter misli že usmeril na legendarni Pariz–Roubaix to nedeljo.

Idrijec se je ob tem spomnil, kako je ob nesrečni drugi okvari kolesa videl mimo švigniti Grega Van Avermaeta s tremi pomočniki. Kot primer, da se je še dalo tudi tedaj nekaj rešiti ob ugodnih okoliščinah. Kapetan ekipe BMC je namreč v zaključku igral pomembno vlogo kot ubežnik, vendar proti Spartaku brez sodelovanja z rojaki Sepom Vanmarckom (Belkin) in Stijnom Vandenberghom, pomočnikom iz najmočnejše ekipe Omega Quick.step, ki so odnesli le dolg nos z njegovim četrtim mestom, ni zmogel streti izjemnega Švicarja. »Opravičujem se Belgijcem, vendar take priložnosti za zmago nisem mogel izpustiti. Mislim, da so gledalci videli lepo tekmo, žal za njih večino z bridkim koncem. Vendar obljubil sem ženi, da ji bom prinesel rože in držal sem besedo. Kar ne morem verjeti, da sem zmagal že tretjič. Če sem lani zmagal na neverjeten način, sem se letos moral še posebej potruditi,« je govoril Fabian Cancellara. Tudi trud Kristijana Korena v pomoč velikemu tekmecu, lani drugouvrščenemu Petru Saganu (15. mesto), je bil tokrat zaman, saj Slovak v zaključku ni imel dovolj močnih nog, da bi sledil Cancellari. Žrtvovanje Blaža Jarca za klubskega kolega ni prineslo uspeha tudi ekipi Nett-App: »Moja naloga od starta je bila pokrivanje pobegov, a ga nisem ujel in je ušla ubežna skupina brez nas. Na polovici dirke je sotekmovalec imel okvaro obročnika, dal sem mu svojega in moje dirke je bilo konec.« O brutalnosti dirke največ pove trk Belgijca Vansummerena z gledalko, ki je v kritičnem stanju.

Posebno čast, da so v družbi dvajsetih ekip sploh nastopile na »Ronde«, prazniku belgijskega kolesarstva, je bil tudi za žensko profesionalno ekipo BTC City Ljubljana. Ženska različica dirke, ki se je odvijala kot generalka moški na isti skrajšani trasi (139 kilometrov), seveda z vsemi znamenitimi odseki, je veljala za svetovni pokal kot tretja v sezoni. V samostojni vožnji zadnjih 15 kilometrov je slavila svetovna prvakinja Nizozemka Ellen Van Dijk (Boel Dolmans), varovanke Gorazda Penka pa so končale v četrti in peti zasledovalni skupini. Poljakinja Eugenija Bujak, ki je pretekli teden na dirki svetovnega pokala v Italiji osvojila zgodovinski uspeh ljubljanske ekipe z 12. mestom, je bila 42., Avstrijka Martina Ritter 45. in Polona Batagelj na 77. mestu. Urša Pintar in Špela Kern sta odstopili. »Za našo ekipo in dekleta je bilo že povabilo na dirko posebna nagrada. Flandrija je praznik kolesarstva in izjemno doživetje. Verjetno je udeležba na Flandriji bolj odmevna, kot je nastop na svetovnem prvenstvu. Povabilo, ki je prišlo tudi po zaslugi uspeha Bujakove, smo skušali čim bolj izkoristiti, a tu so tereni, kjer brez večletnih izkušenj ni mogoče delati čudežev. Bujakova je padla in lovila sama več kot 20 kilometrov, potem ji je zmanjkalo moči. Ima potencial, ki ga je že pretekli teden dokazala v Vareseju. Punca ve, kaj hoče in bo postala ena od bolj pomembnih imen ženskega kolesarstva. Ritterjeva je vozila po pričakovanjih, Batageljeva pa bi nemara lahko pokazala več. Kakor koli, veseli smo, da so vse cele in zdrave pripeljale do cilja. Dirka ni prav nič drugačna kot med moškimi, divja, živčna, brutalna, tudi v spremljevalnem avtu,« se je po zgodovinskem nastopu slovenske (ženske) ekipe na največjem prazniku kolesarstva na svetu razgovoril šef Gorazd Penko. »Tlakovane in ozke ceste, padci ter vse ostalo je naredilo svoje. Težka dirka, zagotovo bo zame ena najtežjih v sezoni,« je najboljša slovenska kolesarka Polona Batagelj pristavila v Oudenaardu.