Nova embalaža cigaret je torej povzročila pozitiven učinek. Pustimo spomine na neponovljivo preteklost in izhodiščne winstonke v mehki pakungi, za katere sem ob rekordnih priložnostih po mestu znal krožiti tudi po dve uri, od trafike do trafike, šanka do šanka, da sem končno naletel na obratovalnico, ki jih je imela. In tako dolgo časa vsak dan. Socializem pač. Nekje so jih imeli, nekje ne. Vsak dan drugače. Kot da bi se nekdo nalašč igral s teboj. V tem smislu je mehka embalaža itak izhodiščna. Zaradi nje je človek nekoč začel kaditi. Čeravno ne bo držalo, da je trda škatlica cigaret nekaj, kar se je pojavilo šele konec ali v sredini osemdesetih, ko je dejansko najavila nastop bolj luksuznega sveta. Tudi strožje oglatega sveta, seveda. Sveta »kot iz škatlice«, ki mu pa, kot vidimo, svojih točnih linij spet ni uspelo uveljaviti. Vsaj pri nas ne. Ker pri nas je pač vse kanček prirejeno. Tako kot je bil komunizem neka domačijska pol verzija, se je enako primerilo tudi kapitalizmu. No, navkljub tem silnim metaforičnim potencialom je treba reči, da trda škatlica obstaja tudi od pred časov začetka razgrajevanja socializma. Stara Drava je bila, kolikor se spomnim, v trdi škatlici. Da ne omenjam rothmansk international in dunhill swag (»A true gentleman does not expect success but prepares for it«). Torej znamk, ki so nekoč, ko so cigarete še pomenile statusni simbol današnjega dometa ure, obleke, avtomobila ali jahte, imele malodane casino šmek.

Pa vendar je mehka embalaža nekaj milega. Posebna estetika. Medtem ko je trda embalaža škatlica, mehki lahko rečeš zavojček. S čimer se cigarete spet približajo pojmu proviant, torej vojaškim zalogam oziroma sklopu nujnih prehrambenih potrebščin, sklopa, iz katerega so po antikadilski ofenzivi že nekaj časa izločene kot zlo. In ko zavojček izvlečeš iz žepa, je zanesljivo kanček pomečkan, cigareta pa rado ukrivljena. Kot da je leta 2014 nekdo prišel na idejo, da ti servira všečen star film? V prvi vrsti gre seveda za prodajni štos. Recimo za poskus tradicionalne cigaretne industrije, da se s ponovno uvedbo tega »old school« postavi po robu prodajalcem tobaka za zvijanje. A če pomislimo, česa se z mehkim zavojčkom ne da, trda škatlica pa omogoča, so implikacije vpeljave mehkih zavojčkov lahko tudi širše. Mehkega zavojčka se namreč ne da vrteti po vertikalni osi. Tako, da se ti pod kazalcem vrti kot vrtavka, ki jo poganjaš s sredincem. Črnogorski stil, pravim temu, čeravno gre za širše razprostranjeno kulturo brezdelja oziroma nedelovne etike. V tem smislu se da uvajanje mehkih zavojčkov cigaret, ki pregovorno pomeni »proletarsko embalažo« razumeti kot sestavni del ukrepov za povečanje delovne učinkovitosti življa. Ko mehko napove trdo.