Pravijo, da je na svetu malo sanjskih služb. Še najboljše sanje s časom postanejo rutina. Najtežje pa so službe, kjer se dela neposredno z drugimi ljudmi. Za te primere morajo biti delavci posebej »oboroženi«. Promet je stresen že sam po sebi, odgovornosti tistih, ki učijo začetnike, pa so dolgoročno gledano še toliko večje. Prvi vozniški koraki v prometu so še kako pomembni, vzgoja za volanom se začne s pravim inštruktorjem oziroma učiteljem, in menda ga ni voznika, ki se ne spominja kakšnega dogodka iz časov, ko mu je inštruktor rekel to ali ono, mu vožnjo predstavil na tak ali drugačen način. In za to, da ti koraki res potekajo v pravo smer, so dobro usposobljeni inštruktorji, ki morajo biti tudi odlični pedagogi in psihologi, še kako pomembni.
Kdo in kaj je torej vozniški inštruktor? Matjaž Mozetič iz avtošole B&B iz Kranja pravi: »Inštruktorjem že kar nekaj časa pravimo učitelji vožnje. Menim, da smo v stroki z leti toliko napredovali, da učenje vožnje niso le inštrukcije, ampak mnogo več. Tudi pričakovanja naših strank, se pravi kandidatov za voznike motornih vozil, so velika. Trudimo se kandidate naučiti za voznike ustreznih spretnosti, jim podati veliko mero prometnega znanja in jim privzgojili prometno kulturo ter pravilen pogled na prometno varnost. Bodoči učitelj vožnje mora med drugim biti star vsaj 24 let, imeti vsaj peto stopnjo izobrazbe, veljavno vozniško dovoljenje vsaj pet let. V evidenci kazenskih točk ne sme imeti več kot pet kazenskih točk, prav tako mu v zadnjih dveh letih ne sme biti izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.«
Brez umirjenosti in dobrih živcev ne gre
Samo usposabljanje obsega 186 ur strokovno-teoretičnega in 42 ur praktičnega dela. A pri vsem tem ne smemo pozabiti, da so pred učitelji vožnje določene zahteve, ki niso enostavne. »Ni lahko biti učitelj, zato mora imeti kandidat določene stvari dobesedno pisane na kožo. Na primer dobro poznavanje pedagoškega procesa, med prednostmi pa štejejo tudi umirjenost, dobri živci, potrpežljivost in pripravljenost pomagati kandidatom,« pa pravi Goran Lipič, vodja avtošole Ježica. Usposabljanje traja od tri do štiri mesece, dva- do trikrat na teden, učitelji vožnje pa dovoljenje za učitelja vožnje podaljšujejo vsakih pet let. Vsako leto se morajo udeležiti tudi usposabljanja na določeno temo, ki jo predpišeta Agencija za varnost v prometu (AVP) in ministrstvo za okolje in prostor. Andrej Justinek, področni podsekretar na AVP, dodaja: »Po našem mnenju je program izobraževanja strokovno pravilno zastavljen in ustrezen. Glede zadostnega ali prevelikega števila učiteljev težko komentiramo, ker število učiteljev z dovoljenjem še ne pomeni, da vsi tudi usposabljajo kandidate. Ker je cilj AVP dvig kvalitete usposabljanja kandidatov v šolah vožnje in s tem posledično višja varnost v cestnem prometu, to pa je povezano tudi s kakovostnim usposabljanjem učiteljev, agencija prevzema to nalogo na sebe in bo pričela s samostojnim usposabljanjem kandidatov za učitelje vožnje in učiteljev.«
Inštruktorjev preveč, učiteljev vožnje primanjkuje
In kaj naredi dobrega učitelja vožnje? Brane Legan, inštruktor varne vožnje pri AMZS, pojasnjuje: »Dobrega inštruktorja naredi strokovno in učinkovito usposabljanje, vendar tudi to mnogokrat še ni dovolj. Na dobrega inštruktorja vpliva tudi njegova osebnost, značaj, odnos do različnih vozil, ceste, prometa, razumevanje in čut do sočloveka in družbe, razumevanje pravil, poznavanje in razumevanje razlogov za nastanek nevarnosti, razumevanje pomena varnosti različnih udeležencev v prometu na cestah, zavedanje in razumevanje tragedij, ki se dogajajo v prometu. Pomembno je, da se vseskozi dodatno izobražuje in spremlja novosti na področju varnosti v prometu. Njegove prednosti se lahko pokažejo tudi v vplivu na vsakokratno neposredno dogajanje v prometu in kulturi vožnje.«
Glede na izkušnje iz minulih desetletij, ko se je na praktični preskus vožnje in začetek opravljanja tečaja čakalo več mesecev, je z večjo ponudbo seveda prišlo do skrajšanja čakalnih dob. Po tej logiki bi veljalo, da je učiteljev vožnje dovolj, kot je dovolj tudi avtošol. Matjaž Mozetič pa ob tem pravi: »Malo za šalo in malo zares, inštruktorjev je preveč, učiteljev vožnje pa malo primanjkuje. Vsaka šola vožnje bi zaposlila dobrega učitelja vožnje.« Po nekaterih podatkih naj bi bilo pri nas okoli 1500 učiteljev vožnje (stanje na dan 12. junij 2013 je 1566), še pred nekaj leti jih je bilo precej manj kot tisoč. O problematiki tega poklica pa Goran Lipič še pravi, da ta poklic ni cenjen, poleg vsega si učitelji sami delajo nelojalno konkurenco s ceno ure in posledično je plačilo učiteljev vožnje slabo. A po drugi strani, tako meni Lipič, ostaja ta poklic perspektiven, ker bo vedno potreba po dobrih učiteljih vožnje. Kot prednosti navaja samostojno in individualno delo, med slabostmi pa izpostavljenost nevarnosti in predvsem majhen delovni prostor, torej avtomobil.
»Pri opravljanju dela se soočamo predvsem z ekonomskimi težavami, nelojalno konkurenco in vedno bolj birokratskimi predpisi. Žal se več ukvarjamo z urejanjem dokumentacije kot z nadgrajevanjem znanja. Pri vsem tem je kandidat za voznika, ki je nesamokritičen in za svoj neuspeh na vozniškem izpitu krivi učitelja vožnje, prava malenkost, pa čeprav že otroci v prvem razredu vedo, da je vožnja v rdečo luč na semaforju prepovedana in nevarna.« Biti učitelj vožnje ni konjiček, na leto namreč učitelj na cesti poduči od 50 do 60 novih voznikov, kar je svojevrstna odgovornost. Zato se njihovo usposabljanje nadzoruje in nadgrajuje, trenutno so pooblaščene organizacije za šolanje v 12 krajih po Sloveniji. Temno senco je na poklic učitelja vožnje vrgla afera o prirejanju izpitnih rezultatov in še čem. Seveda je to tema, ki se ji mnogi radi izognejo, a Matjaž Mozetič je vseeno povedal: »Že z omembo tega sem postal žalosten. Šlo je za afere in kakega posebnega epiloga ne pričakujem. Žal ne verjamem v pravičnost sistema.« Brane Legan pa je dodal: »Seveda so zadnje afere res vrgle temno luč na ta poklic, kar najbolj občutimo tisti, ki delamo strokovno, pošteno, v svoje delo vlagamo vse svoje znanje in moči ter se nenazadnje tudi stalno izpostavljamo v različnih aktivnostih, povezanih s cestno varnostjo. Upam, da bodo vsi tisti, ki so svoje delo opravljali neodgovorno in nepošteno, za to tudi čim prej odgovarjali.«
