»Predsednik Pahor je spričo nekaterih napovedi, da bi utegnili postavitev obeležja in morebitni odzivi nanjo vzbuditi prizadetost na eni ali drugi strani, izrazil zaskrbljenost. Ocenil je, da je bilo v zadnjem času v prizadevanjih za narodovo pomiritev doseženih nekaj pomembnih korakov, in izrekel željo, da bi se vzdržali dejanj, ki bi lahko šla v nasprotno smer,« so nam v zvezi s predsednikovo pobudo za srečanje sporočili iz predsednikovega urada. Napis na spominskem obeležju v Grahovem je namreč le eno od številnih razhajanj glede obeleževanja polpretekle zgodovine med obema organizacijama in širše v slovenski družbi. Zato sta se predsednika obeh organizacij strinjala, da predsednik Pahor v prihodnjih mesecih v sodelovanju z njima organizira dialog, ki naj pripomore k potrebni strpnosti in pomiritvi glede delitev, ki zadevajo polpreteklo zgodovino, so še povedali v predsednikovem uradu.
Svarila pred izgredi
Pripravljenost za nadaljnji pogovor sta nam včeraj potrdila tudi Sušnik in Turnšek. »Zadnjih 20 let tega nismo bili sposobni. Očitno generacija, ki je pred nami vodila na eni strani Novo slovensko zavezo in na drugi zvezo združenj borcev, ni našla življenjskega okolja, v katerem bi lahko državljansko vojno končala, zato imamo danes stanje, ko so pogledi na spravo zelo različni. Toda spravo lahko določita samo strani, ki sta bili neposredno vpleteni,« nam je dejal Sušnik. Da brez dialoga ne bo mogoče doseči »pametne pomiritve«, je poudaril tudi Turnšek. Oba sta dejala tudi, da si nobena stran ne želi, da bi nedeljska slovesnost pripeljala do izgredov, zato člane pozivata k izogibanju vsakršnim izzivanjem.
A glede spomenika še vedno ostajata vsak na svoji strani. Jabolko spora je napis: »Na tem kraju so leta gospodovega 1943 posadko domobrancev slovenske narodne vojske s topovi in ognjem pobili komunisti, bratje po rodu, tujci po misli.«
Novi spomenik naj bi skrunil spomenika padlim borcem
»Proti pietetnemu postavljanju spomenikov nimamo nič, vendar napisi na njih ne smejo potvarjati resnice,« nam je dejal Turnšek. V zvezi združenj borcev namreč vztrajajo, da je napis nesprejemljiv, saj je neresničen, žaljiv in spodbuja k sovraštvu. »Leta 1943 so bili domobranci pomožna policijska enota SS in ne slovenska narodna vojska, v kar so se preimenovali leta 1945. Prav tako jih niso pobili kar tako, temveč so padli v boju,« trdi Turnšek. V zvezi zato zahtevajo njegovo odstranitev oziroma spremembo, v nasprotnem primeru bodo uporabili vsa pravna sredstva. Prav tako trdijo, da novi spomenik zakriva in s tem skruni zadaj stoječa spomenika padlim borcem.
Sušnik pravi, da zahtevi po umiku napisa nasprotujejo. »Napis je zgodovinsko resničen in ni žaljiv, zato ne vidimo osnove za pritožbo. Dopuščamo pa, da nasprotna stran, če meni drugače, za zaščito svojih interesov uporabi pravna sredstva.« Na naše vprašanje, ali vendarle ne meni, da bi bilo v izogib delitvam bolje ta vprašanja razreševati kje drugje kot na sodišču, pa je dejal, da so se o vsebini napisa pripravljeni še naprej pogovarjati.
